Obisk 39. Slovenskega knjižnega sejma, ki je letos drugič potekal na Gospodarskem razstavišču, je tudi tokrat presegel pričakovanja. Sejem je v času med 21. in 26. novembrom obiskalo 52.190, kar je 15 % več kot lani.
Na sejmu se je predstavilo 105 razstavljavcev, obiskovalce pa je cel teden razveseljevalo več kot 260 dogodkov povezanih s knjigo. Odzivi založnikov in obiskovalcev na sejem so zelo pozitivni.
Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev je tako komentiral zaključek knjižnega sejma:
"In danes, ko pada zastor na 39. Slovenski knjižni sejem, pada zastor tudi na besedo. Ne na tisto napisano in izrečeno, še manj na tisto, ki jo mojster peresa tako lepo opiše v svojih pesmih in jo nosimo v srcu. Zastor pade na prireditev, ki je v zadnjih dneh burila strasti, želje, občutke prenekaterega Slovenca. V šestih dneh sejemskega dogajanja je 105 razstavljavcev ustvarilo več kot 260 dogodkov, povezanih s knjigo. Na skoraj 2.000 kvadratnih metrih razstavnih prostorov nas je obiskalo preko 52.190 obiskovalcev.
Znan je letošnji lavreat, ki je prejel Schwentnerjevo nagrado. Podelili smo številne nagrade, ki so, še predno so bile podeljene, pri nekaterih vzbujale zavist, pri drugih upravičen ponos, ko so jih prejeli v roke. In po napovedih bo ta zavist, povezana ne samo z nagradami, ampak tudi s prodajo knjig na sosednjih stojnicah, grela nekatere še dolgo v mrzlih decembrskih dneh.
Pri tem mi v ušesih odzvanjajo besede ravnatelja ene izmed osnovnih šol, ki je dejal, da je v vreči denarja, s katero razpolaga za nakup knjig za šolsko knjižnico, pomešan tudi denar za ostale nakupe, tudi nakup toaletnega papirja. In nauk te zgodbe, ki se jo žal učijo tudi naši osnovnošolci, bolje pa bi bilo, da bi se jo učili tisti, ki namenjajo denar slovenski kulturi, je "manj boste srali, več boste - bomo lahko brali."
Če se bodo naši kulturni botri učili dovolj hitro, se ne bo moglo več zgoditi, da bomo po padcu bralne pismenosti med četrtošolci uvrščeni na visoko tretje mesto, takoj za Azerbajdžanom in Južno Afriko. Naši otroci pa ne bodo več začenjali brati knjig tako, kot beremo mi odrasli časopise – najprej na zadnji strani. Topla otroška dlan, danes vse prepogosto pogleda najprej na zadnjo stran knjige, kjer je navedena cena in ko ugotovi, da je ta nedosegljiva, odloži knjigo nazaj na hladno knjigarniško polico."
Knjiga je javna dobrina, ki zasluži, da jo zapišemo v Ustavo. V Ustavo pa bi morali tudi zapisati, da vsi, tj. avtorji, ilustratorji, lektorji, prevajalci ter založniki dobijo za svoje delo dostojno plačilo."
Izbrana tudi Knjiga leta
Strokovna žirija in javnost sta na podlagi glasovanja na knjižnem sejmu ter preko spletne strani knjižnega sejma proglasilI Veliko nagrado slovenskega knjižnega sejma – Knjigo leta 2023.
Knjiga leta 2023 je:
STO SLOVENSKIH LJUDSKIH, avtorice Dušice Kunaver, Založba Morfem.
Ostale nagrajenke (tretje mesto si delita dve knjigi)
2. mesto: GORICA, Mateja Gomboc, Miš založba
3. mesto: ALMA MAXIMILIANA KARLIN: PEŠ PO DOMAČIH KRAJIH. POPOTNI DNEVNIKI 1934–1936, Alma Maximiliana Karlin (prevedla Jerneja Jezernik), Celjska Mohorjeva družba
3. mesto: OD IMENA DO SPOMINA, Ambrož Kvartič, Mladinska knjiga
5. mesto: MALI ČRV OTO, Tomaž Lavrič, Mladinska knjiga
6. mesto: KAJUH, PESNIK PARTIZAN, Marijan Pušavec (scenarij), Zoran Smiljanić (risba), Knjižnica Velenje & založba Buča
UTEMELJITEV
Sto slovenskih ljudskih, ki jih je ilustriralo 25 slovenskih vrhunskih ilustratorjev, kaže pot do pravih vrednot. Naj ob pravljicah v otroku zraste želja, da bi dobro zmagalo nad slabim. Iz pravljične domišljije bo nekega dne zrasla realnost razuma, ki jo potrebujemo odrasli. Ob vzorih in vzorcih, ki so v pravljicah zrasli iz domačih junakov, travnikov in polj, gora in gozdov, bo otrok zrastel v široko osebnost z vrednotami, ki delajo naše življenje lepše in srečnejše. Izvrstni slovenski ilustratorji in ilustratorke, ki s svojimi podobami ob besedilih stotih slovenskih pravljic in pripovedk gradijo svoje, mnogi med njimi mednarodno prepoznane in nagrajevane likovne poetike, so priznani slovenski avtorji podob pravljičnih besedil slovenske narodne zakladnice. Bogat zgodovinski pripovedni izvir s svojim knjižnim slikarstvom na različne načine bližjo sodobnem času.
PREBERITE TUDI: TOP ideje za Miklavževo darilo: knjiga
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: