|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Za dom brez strupov

bodieko, www.bodieko.si, 24.1.2010
V zadnjih desetletjih se je v surovinah za izdelavo embalaže, pohištva in tekstilnega blaga močno povečal delež nafte. O daljnoročnih vplivih teh snovi na zdravje ljudi pa je bolj malo znanega.

image
/11


V stanovanjih in poslovnih prostorih najdemo danes množico sintetičnih materialov, za katere je znano, da povzročajo glavobol, lažje depresije, občutljivost in druge težave.

Te snovi sicer niso življenjsko nevarne, vendar motijo dobro počutje. Le malo kemikalij, ki so dovoljene za uporabo v gospodinjstvu, je analiziranih na vse škodljive snovi, ki jih vsebujejo. Po neki angleški študiji naj bi bilo samo 10 % pesticidov raziskanih v smislu nevarnosti za zdravje ljudi.
 
 

Kratkotrajen kontakt s kemikalijami lahko povzroči spontane reakcije, ki največkrat ne pustijo nobenih posledic. Kontakt skozi daljši čas pa je lahko nevaren, ker strupene snovi sploh ne zaznamo. Negativni učinki se seštevajo počasi in se pokažejo največkrat šele čez desetletja. Star slovenski pregovor pravi: “stokrat nič ubije osla”. Tudi feng shui odkriva takšne, navidez nepomembne vplive iz okolja, ki z leti temeljito preobrnejo usodo človeka.

Barve in laki

Danes porabimo ogromne količine barv. Samo v Ameriki jih porabijo letno preko 3,5 milijarde litrov. Da bi odkrili vpliv barv na bivalno okolje, so na Univerzi Johna Hopkinsa v ZDA izvedli obširne raziskave, s katerim so dokazali, da barve vsebujejo okrog 300 strupenih snovi, od katerih jih je vsaj 150 rakotvornih. Barve vsebujejo štiri glavne sestavine: smole, ki poskrbijo za oprijemanje in trdoto premaza; topila, ki zagotavljajo, da ostane barva tekoča; pigmente, ki določajo barvni odtenek, in ostale dodatke, ki pa podpirajo učinkovanje drugih sestavin. Poleg tega barve pogosto vsebujejo fungicide (proti plesni) in kemične konzervanse. Barve izdelujejo na osnovi olj in topil ali na vodni osnovi. Barve na osnovi olj in topil so bistveno bolj škodljive kot tiste na vodni osnovi. Vsebujejo namreč nevarne hlapne snovi, ki v končni fazi povzročajo raka in lahko škodijo živčnemu sistemu.

Barve niso nevarne samo takrat, ko premazujemo, ampak skozi celo obdobje trajanja barvnih premazov. Povzročajo glavobol, kronično utrujenost, težave z očmi in dihanjem, nihanje razpoloženja, vrtoglavico, slabost, motnje v koordinaciji, bolečine v sklepih in mišicah in zmanjšujejo sposobnost presoje.

Med strupenimi snovmi, ki jih vsebujejo barve in laki, predvidoma ni več formaldehida. So pa tu še vedno toluol, kerozin in amoniak. Mnogi proizvajalci že ponujajo lake in barve brez vonja in za njihovo proizvodnjo ne uporabljajo več topil, vendar pa barve še vedno vsebujejo številne druge substance, ki so prav tako škodljive in močno onesnažujejo okolje.

Zdrave alternative za barve

Trgovci ponujajo tudi naravne barve in premaze. Nekateri proizvajalci so se preusmerili v proizvodnjo popolnoma naravnih barv, ki jih izdelujejo iz rastlin. Ponovno so oživili tudi izdelavo barv iz mlečnih beljakovin, krede, apnenca in gline. Za barve na oljni osnovi pa so razvili naravna topila iz olj agrumov.
 
 
Kemikalije v vodi

Voda je življenjsko pomembna. V našem telesu je več kot 70 % vode, ki jo moramo redno nadomeščati s svežo, čisto vodo. Brez vode zdržimo le nekaj dni. Vodo potrebujemo za pitje, kuhanje, umivanje in pranje. Žal pa v številnih gospodinjstvih teče iz pipe namesto čiste vode strupena tekočina.

Voda je topilo, ki absorbira različne mikroelemente, kot so selen, jod, baker in železo, ki jih človeško telo potrebuje. Nase pa veže tudi številne škodljive snovi, ki jih pobere na svoji poti do vodnega zbiralnika. V Ameriki so v pitni vodi našli okrog 350 kemikalij. Med njimi so bili herbicidi, pesticidi, nitrati, nevarni strupi iz smetišč in celo odpadne kemikalije, ki so iz kemičnih tovarn speljane v reke.

V Angliji so leta 1988 v pitno vodo pomotoma spustili 20.000 ton aluminijevega fosfata. Posledice so se pokazale pri porabnikih vode v obliki izpuščajev in motenj v spominu. Posebno so bili prizadeti ljudje, ki so trpeli zaradi alergij, kožnih bolezni in preobčutljivosti na kemikalije.

V starih dobrih časih, ko o ekologiji nismo še kaj dosti slišali, je tekstilna tovarna v Kranju v Savo redno spuščala ostanke barv. Sava je bila zato rdeče ali modro obarvana. Menda tiste barve niso bile škodljive za okolje. Koliko škodljivih odpadnih snovi sedaj spustijo v podtalnico razni nerodni ali brezvestni posamezniki in firme, ne bomo nikoli vedeli. Zadeva praviloma pricurlja v javnost samo v primeru, če pride do pogina rib.

Pitna voda in fluor

Zobozdravniki so bili dolgo časa prepričani, da dodajanje fluora v pitno vodo ugodno vpliva na zobe in kosti, medtem ko vpliva fluora na druge telesne organe znanost  ni raziskala. Danes vemo, da fluor lahko škoduje notranjim organom in živčnemu sistemu. Krivijo ga tudi za hiperaktivnost in sindrom kronične utrujenosti.

Kar v navado je prišlo, da medicinska stroka danes vehementno nekaj trdi, jutri pa to poreče. Nekaznovano. Dokler je šlo samo za špinačo, s katero so nas basali, da bi imeli dobro kri, pa se je kasneje izkazalo, da bi bilo vseeno, če bi jedli zajčjo deteljo, vzamemo to za spodrsljaj. Ko pa gre za stvari, ki ogrožajo življenje, je ta zaverovanost vase zelo nevarna. Morali bi biti bolj previdni. Svet postaja tudi vse bolj skomercializiran. Nikomur več ni verjeti.

Po medijih nas prepričujejo, da moramo piti čim več vode. Jaz osebno raje poslušam svoj notranji glas. Že od nekdaj ne pijem vode iz pipe, razen če nimam druge možnosti. In izkazalo se je, da imam prav. Azbestne cevi, ki jih še danes niso v celoti zamenjali, so nas desetletja zalagale z milijardami rakotvornih azbestnih delcev. Zadnje čase pa vse pogosteje slišimo, da tudi sicer naša voda ni najbolj čista. Resnica pa je zaenkrat še skrita v laboratorijih..

Kako do zdrave pitne vode

S kuhanjem ne moremo odstraniti škodljivih snovi iz vode. Zato moramo vso vodo za gospodinjstvo prefiltrirati. Obstojajo različni sistemi.filtrov. Najpogosteje uporabljajo karbonske filtre (oglje), ki odstranijo iz vode klor in pesticide. Obstojajo tudi filtri, ki delujejo po principu ozmoze in odstranjujejo iz vode bakterije in raztopljene maščobe. UV (ultravijolični) filtri ubijejo mikroorganizme.

Za kakšno kombinacijo filtrov se bomo odločili, je odvisno predvsem od natančne analize pitne vode v zbiralniku, iz katerega dobivamo vodo. O teh analizah pri nas ne vemo nič. Vendar do upravljanja z viri pitne vode ne moremo več biti indiferentni! Demokracija je tudi v tem, da smo redno seznanjeni s kvaliteto vode, kakršno pijemo. Pa ne samo, da je kvaliteta vode v mejah dovoljenega, ampak moramo od javnega podjetja, ki upravlja z vodnimi zbiralniki na našem območju, zahtevati podatke o absolutnih vrednostih strupov in drugih primesi, ki jih pitna voda vsebuje. Samo tako se bo situacija izboljšala in tudi sami si bomo lahko pomagali. Navsezadnje pa lahko neka skupnost sama pošlje vzorce vodo v analizo neodvisnemu laboratoriju in sama krije stroške. Potem pa namesti v zbiralnik ustrezne filtre in jih vzdržuje. Konec koncev se vedno izkaže, da je država podobna slabo mazanemu sistemu zobnikov, ki povsod škriplje.

Če kupujemo vodo v steklenicah, se izogibajmo vodi v plastenkah. Pri višjih temperaturah lahko namreč tudi plastenke v vodo oddajajo škodljive kemikalije.
 
Vir:Celoten članek Kako se zastrupljamo doma? lahko preberete na www.bodieko.si
Stoji en beli Grad
Ob 100-letnici smrti dr.Karla Štreklja, velikega zbiratelja slovenskih ljudskih pesmi in pravljic vas lepo vabimo na duh...
3
Japonski proizvajalci avtomobilov najbolj ...
Ena izmed vidnejših posledic trenutne ekonomske krize je, da se novi kupci avtomobilov intenzivno osredotočajo na učinko...
2
Ročno pranje posode
Za ročno pranje posode moramo enostavno vzeti naše domače milo (ali pa kupljeno), ga naribati s strgalnikom ali nožem za...
2
Prva solarna vas v Sloveniji
Na Koroškem je zraslo že šest sončnih elektrarn, ki skupaj proizvedejo 148,93 kWp energije iz obnovljivega vira.
2


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Lokalna hrana in količina embalaže
Trgovina je velik obremenjujoč okoljski faktor s tonami na novo proizvedenih odpadnih embalaž. Lokalna hrana, pridelana ...
Zakaj se ukvarjati z mobilnostjo že doma?
photo
Namesto, da bi se odpravili od doma v službo, od tam naprej po nakupih in potem k prostočasnim aktivnostim, gremo ponava...




spanje
Lelly28 RR

kdaj je vaš otrok opustil popoldansko spanje?