Slovenija uspešno zmanjšuje otroško revščino s široko podporo družinam, dostopno socialno varnostjo in kulturo solidarnosti. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Guardian piše - zanimivo - da je Slovenija ena izmed držav z najnižjih stopenj revščine v Evropi. Zakaj naj bi tako bilo in kako nas vidijo na Otoku, smo povzeli iz njihovega prispevka.

Medtem ko se mnoge evropske države soočajo z naraščajočimi stopnjami otroške revščine, Slovenija ostaja ena od držav, kjer je tveganje zanjo najnižje. Po podatkih Eurostata je pri nas tveganju materialne prikrajšanosti izpostavljenih približno 10 % otrok, kar je več kot polovico manj od evropskega povprečja.

Razlogi za to niso naključje – gre za dolgotrajno naravnano politiko, ki otroka postavlja v središče družbe.

Dediščina socialne države in močna mreža podpore

Velik del odgovora se skriva v slovenski tradiciji enakosti in solidarnosti, ki izhaja iz preteklega družbenega sistema. Država je ohranila številne elemente socialne države, med drugim:

• plačan starševski dopust (maternitetni in očetovski) skoraj v celoti financiran,

• pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva,

• otroški dodatek, ki je pri družinah z nižjim dohodkom višji,

• prilagojene pomoči za družine z otroki s posebnimi potrebami,

• brezplačne ali subvencionirane šolske obroke,

• organizirane počitnice za otroke iz socialno šibkejših okolij.

Pomemben del skrbi za otroke prevzemajo tudi humanitarne organizacije, kot je Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPM), ki že desetletja omogoča letovanja, pomoč družinam, učno pomoč, psihosocialno podporo in skupnostne programe.

Otroci imajo pravico biti vključeni – ne glede na razred ali okoliščine

V Sloveniji prevladuje prepričanje, da vsi otroci zaslužijo enake možnosti: da hodijo v vrtec, šolo, na izlete, na počitnice, k dejavnostim in v družbo. To pomeni, da:

• se na letne šole v naravi, tabore ali izlete otroci vključujejo ne glede na finančno ozadje,

• kuhani obrok v šoli ni privilegij,

• mladi iz različnih okolij se družijo v skupnih prostorih in aktivnostih.

Močna mreža lokalnih skupnosti in vključenih babic in dedkov dodatno podpira starše, ki delajo.

Izzivi, ki ostajajo

Kljub dobrim rezultatom pa tudi v Sloveniji otrok v stiski ni malo – po ocenah humanitarnih organizacij jih je približno 41.000. Med najbolj ranljivimi skupinami so:

• otroci priseljencev,

• romski otroci,

• otroci iz gospodinjstev, kjer starši sicer delajo, a imajo prenizke dohodke,

• mladi iz družin z dolgovi ali nestabilnimi bivanjskimi razmerami.

Strokovnjaki poudarjajo, da otroka ne moremo obravnavati ločeno od družine – če imajo starši prenizke dohodke ali so pod prevelikim stresom, to neposredno vpliva na otrokovo dobrobit.

Cilj: da noben otrok ne ostane spregledan

Čeprav je Slovenija med evropskimi “najboljšimi” pri zaščiti otrok, se strokovnjaki strinjajo v nečem ključnem:

En otrok v revščini je en otrok preveč.

Država in družba pri nas stremita k temu, da otrokom ne le zagotovimo preživetja, ampak pravo, kakovostno otroštvo: igro, varnost, zdravje, druženje in priložnost, da razvijejo svoj potencial.

Slovenija se pri socialni politiki danes ne primerja več z EU povprečjem, ampak z najbolj naprednimi nordijskimi modeli. Cilj? Priložnosti za vse otroke – brez izjeme.

Vir: Guardian