Denarna socialna pomoč

Sistem pomoči, ki je veljal vse od leta 1992, je v današnjem času zahteval prilagoditev. V tem obdobju se je v Sloveniji v vsakdanjem življenju marsikaj spremenilo. Zato je bilo potrebno na novo določiti tudi višino minimalnega dohodka, ki posamezniku še zagotavlja preživetje. Kdor si tega ne more zagotoviti sam s svojim delom, z dohodki iz premoženja ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, je upravičen do denarne socialne pomoči. Vendar pa mora izpolnjevati pogoje, ki so natančno določeni z zakonom. Denarna socialna pomoč je namenjena tistim, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov, na katere niso mogli vplivati, znajdejo v stiski. Ob taki pomoči naj bi lažje poiskali izhod iz situacije, v kateri so se znašli.

Višina denarne socialne pomoči

Višina denarne socialne pomoči za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov po tem zakonu, se določi v višini minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka, določen v zakonu, se usklajuje enkrat letno, in sicer v mesecu januarju za indeks cen življenjskih potrebščin za obdobje zadnjih 12 mesecev pred mesecem uskladitve. V letu 2007 (od 1. januarja) osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 205,57 EUR oziroma 49.263 tolarjev.

Višina denarne socialne pomoči za druge upravičence se določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu, in njegovimi dohodki, ugotovljenimi na način, ki ga določa zakon. Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, in dohodki vseh družinskih članov. Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana je v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določena po naslednjih merilih:
• prva odrasla samska oseba v družini: 1
• vsaka naslednja odrasla oseba v družini: 0,7
• otrok do 18 let in polnoletni otrok, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja: 0,3.

Denarna socialna pomoč je torej odvisna od vaših dohodkov, števila družinskih članov. Za družino se denarna pomoč določi tako, da se seštejejo zneski, ki pripadajo posameznim družinskim članom (pri enostarševski družini tudi povečanje). Od tega se seštejejo vaši dohodki, če jih imate. Med vaše dohodke spada: plača, bolniško nadomestilo, starševsko nadomestilo (porodniško nadomestilo, očetovsko nadomestilo...), pokojnina, denarno nadomestilo in denarna pomoč za brezposelnost, dohodki iz študentskega dela, avtorsko delo, dohodki iz premoženja, dohodki iz kmetijske dejavnosti, dohodki iz dejavnosti, in drugi dohodki po zakonu o socialnem varstvu. Kot dohodki pa se ne upoštevajo namenski dohodki, ki so določeni z zakonom, kot so štipendije, otroški dodatki... Ustavno sodišče je 09.02.2006 razveljavilo 27. člen Zakona o socialnem varstvu, kolikor se na njegovi podlagi v lastni dohodek družine všteva preživnina otrok. Razveljavitev je začela veljati z dnem 28.02.2006. Torej, preživnina otrok se ne šteje več kot lastni dohodek. V to premoženje pa se ne šteje stanovanje, v katerem živite, avto, če je njegova vrednost nižja od 18 minimalnih plač (po trenutnih vednostih nekaj nad 6.000 €), premoženje, ki vam omogoča dohodek, s katerim se preživljate. Prav tako denarne socialne pomoči ne morete dobiti, če ste brez sredstev za preživetje po svoji krivdi ali si ne prizadevate, da bi rešili svoj položaj (npr. ne iščete ali odklanjate zaposlitev oziroma vključitev v programe na zavodu za zaposlovanje, ne uveljavljate drugih pravic, ki bi jih lahko, kot so preživnine, državne pokojnine). Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30% osnovnega zneska minimalnega dohodka. Denarne socialne pomoči se ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 24 minimalnih plač.

Izredna denarna socialna pomoč

Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. To pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega "cenzus" za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. Poznamo dve kategoriji izredne denarne socialne pomoči: za obdobje - dodeli se za obdobje, torej za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca ter enkratna - podeli se v enkratnem znesku, ker gre za trenutno materialno ogroženost.

Vloga za denarno socialno pomoč

Vlogo za denarno socialno pomoč je treba vložiti pri pristojnem centru za socialno delo na posebnem obrazcu, priložiti pa je treba dokazila, ki so navedena na koncu obrazca. Obrazce lahko najdete in si jih natisnete tudi na spletišču MDDSZ. Med prejemanjem denarne socialne pomoči je upravičenec v osmih dneh dolžan sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na prejemanje te pomoči (spremembe glede družinskih članov, dohodkov, ipd.). O upravičenosti do denarne socialne pomoči izda pristojni center za socialno delo odločbo, zoper katero se upravičenec lahko pritoži na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vlogo za podaljšanje denarne socialne pomoči je potrebno vložiti v mesecu izteka veljavne odločbe centra za socialno delo. Npr. če je odločba centra za socialno delo veljavna do 31.12.2006, je potrebno vlogo za podaljšanje pravice pri pristojnem centru vložiti v mesecu decembru 2006. Upravičencu pripada denarna socialna pomoč od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Prejemnik denarne socialne pomoči na podlagi prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb iz krivdnih razlogov, ni upravičen do denarne socialne pomoči s prvim dnem naslednjega meseca od datuma dokončnosti oz. izvršljivosti odločbe Zavoda RS za zaposlovanje.

Pogosto je pogovor s tistimi, ki imajo izkušnje v podobni situaciji kot je vaša, eden izmed najboljših načinov kako priti do dobrega nasveta in informacije. Preberite si odgovore ali zastavite vprašanje na forumu Družinska zakonodaja