|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Žepnina: da ali ne?

Petra Logar, 25.9.2018
Ali otrok potrebuje žepnino? Pri kateri starosti in koliko evrov mesečno? Ali se bo s pomočjo žepnine naučil ravnati z denarjem? Preberite si nasvete mag. Kornelije Ferčak, zakonske in družinske terapevtke.

image
Žepnina je priložnost za učenje ravnanja z denarjem. (F: pexels)
/11


Ali otrok potrebuje žepnino?

Ne. Otrok ne potrebuje žepnine. Nekateri otroci jo imajo, drugi nimajo. Žepnina ni nekaj, kar bi otrok moral imeti, saj zanj in za njegove potrebe skrbijo starši. Je pa žepnina lahko priložnost, da se otrok nauči ravnanja z denarjem. To ne pomeni, da otroci, ki nimajo žepnine ne bodo znali ravnati z denarjem, tudi nujno ne pomeni, da bodo vsi otroci, ki imajo žepnino z njim znali ravnati.

 

Koliko staremu otroku jo lahko damo žepnino in koliko?

Najprej je pomembno, da vemo, da majhni otroci še ne poznajo vrednosti denarja. Triletni otrok že lahko prepozna denar, ve da je to papir ali kovanec, več pa ne. Z odraščanjem otrok spoznava, da z denarjem dobi tisto, kar si želi (sladkarije, igračo …), da ima denar vrednost, da ga je treba zaslužiti. Kdaj začeti z žepnino? Ko otrok pokaže zanimanje za denar in takrat, ko starši sami presodijo, da je njihov otrok pripravljen za žepnino. Koliko žepnine dati otroku, pa je odvisno od prihodkov staršev. Pomembno je, da začnemo z majhno vsoto in potem z odraščanjem in zrelostjo otroka zvišujemo žepnino. Npr. prvošolčku en evro na teden, drugošolčku 2 evra na teden … Odvisno, koliko staršem dopuščajo možnosti, vendar ne preveč. Z veliko vsoto denarja otrok ne zmore ravnati. Pri majhnih otrocih je boljše, če je žepnina tedenska.

 

Zakaj naj bi otrok imel žepnino?

Žepnina naj bi bila predvsem namenjena temu, da otrok spoznava vrednost denarja in se uči z njim ravnati. Pomembno je, da otroku ne obljubljamo in dajemo denarja za to, da se bo v šoli učil, imel dobre ocene ali da bo pomagal pri osnovnih gospodinjskih opravilih. Otrok se mora učiti in se truditi za šolo, ker je to njegova odgovornost. Pri opravljanju gospodinjskih opravil, pa usvaja delovne navade in hkrati dobiva občutek, da pripada. Pripadnost je ena od temeljnih otrokovih potreb in zato je za otroka zelo pomembno, da čuti, da je del družine in da svoj del tudi prispeva k življenju družine. Otroka lahko nagradimo za dodatno opravljeno delo, če pa pomoč pri večini gospodinjskih opravilih pogojujemo z žepnino, se lahko zgodi, da bo otrok za vsako svoje delo zahteval denarno plačilo. Ne pozabimo, da je otroku »veliko plačilo« pohvala in da jo dosti bolj potrebuje kot denar.

 

Za kaj naj otrok porabi žepnino?

Če otroku damo žepnino, je to njegov denar in ga lahko porabi zase, za tisto kar on želi. Dobro je, da se z otrokom (preden uvedemo žepnino in tudi pozneje, ko se spreminja vrednost žepnine) pogovorimo in mu damo vedeti, čemu je namenjena žepnina. Majhnemu otroku lahko rečemo, da je žepnina namenjena za sladkarije ali igrače. Mladostniku, lahko povemo, da si krije del stroškov (npr. 5 evrov tvoje žepnine bo potrebnih za tvoje pogovore po mobitelu, ostalo pa lahko porabiš po svoji želji) itd.

 

Ali je žepnina njegova stvar?

Če starši opazijo, da otrok zapravlja žepnino za nepotrebne reči, kaj storiti? 

Kot že omenjeno, žepnina je otrokova in jo lahko porabi za tisto, kar si sam želi. Dobro je, da damo otroku vedeti svoja pričakovanja glede žepnine. Ne moremo pa mu za vso žepnino določiti, da jo porabi za to, kar si mi želimo. Potem mi razpolagamo z žepnino, ne otrok. Seveda, bo otrok kdaj porabil svoj denar za reči, ki se bodo staršem zdele nepotrebne, njemu pa bodo lahko veliko pomenile. Vseeno je dobro, da starši spremljajo za kaj otrok/ mladostnik porabi žepnino. Če gre denar za stvari, ki so otroku škodljive, nevarne (alkohol, cigareti, droga, stave …), se je treba z otrokom/mladostnikom nujno o tem pogovoriti in v primeru, da se nič ne spremeni, žepnino ukiniti. Staršem ni treba dajati denarja za to, da si otrok uničuje svoje življenje.

 

Kaj storimo, če mu žepnine zmanjka?

Če mu zmanjka žepnina, mu lahko starši do naslednje posodijo nekaj denarja?

Izjemoma lahko, vendar to naj ne bo pravilo. Če otroka želimo naučiti odgovornega ravnanja z denarjem, mu moramo »pustiti«, da sprejme odgovornost in posledice za svoja dejanja. Konkretno to pomeni naslednje: če otrok prehitro zapravi vso žepnino, je logična posledica ta, da do naslednje žepnine nima denarja. Naslednjič bo tako bolj previden in bo vedel, da mora drugače razporediti svoj denar. Če starši vedno otroku posodijo denar, se bo naučil, da tako ali tako ni pomembno, koliko ga zapravi, saj mu ga bodo starši dali, ko mu ga bo zmanjkalo.

 

Rada bi poudarila še, da je pri žepnini pomembno, da:

  • se starši z otrokom dogovorijo za znesek, ki naj bo eno obdobje enak, ne vedno drugačen;
  • se naj otroci z žepnino učijo tudi varčevanja in darovanja, ne samo zapravljanja denarja.
  • je žepnina namenjena za tisto, kar se starši dogovorijo z otrokom.


Pomagati otrokom spoznavati vrednost denarja in se učiti kako ravnati z denarjem, je neprecenljiva življenjska lekcija. Že od zgodnjega otroštva otroci opazujejo, kako starši ravnajo z denarjem, za kaj ga porabijo. Vede ali nevede smo zgled otrokom in od nas se učijo ravnanja z denarjem.

 

Če imate vprašanje za mag. Kornelijo Ferčak, zakonsko in družinsko terapevtko, ji ga lahko zastavite TUKAJ.

 

Družinski center mir

www.dc-mir.si, info@dc-mir.si, 02 23 45 800

 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

S 1. januarjem višja minimalna plača
Dobra novica za vse mamice in očke, ki prejemate minimalno plačo: po Zakonu o minimalni plači bo v letu 2020 znesek le t...
5
Družini prijazna podjetja skupaj v prvi šo...
Med nosilci certifikata Družini prijazno podjetje bo letos prek 1.600 zaposlenim iz 90 podjetij omogočeno, da na prvi šo...
4
Finančna kriza je priložnost za nove navade
Mnoge družine je presenetila finančna kriza. Slaba novice je, da bomo njene učinke čutili še nekaj časa, dobra novice pa...
3
Otroci so naše bogastvo
Naši otroci so smisel in poslanstvo, so tudi velika odgovornost, ko jih imamo. Vsak starš si želi, da bi svojemu otroku ...
3



Certifikat Družini prijazno podjetje
Letos se je v projekt certifikat Družini prijazno podjetje na novo vključilo 36 slovenskih podjetij in organizacij, ki s...
Na prvi dan šole staršem prvošolčkov pripa...
Za spremstvo prvošolčka na prvi šolski dan staršema pripada plačan dopust, ne glede na to ali sta zaposlena v javnem ali...




strije
ksenci

ali ste se mazali s kremo ali oljem proti strijam in ali je pomagalo da niste dobili strij?

se nisem mazala in jih nisem dobila (23%)

se nisem mazala in sem jih dobila (11%)

sem se mazala in jih nisem dobila (30%)

sem se mazala in sem jih dobila (35%)


Število vseh glasov: 282

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!