/11 /11

Ekologija je znanstvena veda, ki proučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Pojasnjuje, kako živijo rastline in živali v povezavi druga z drugo, kako so odvisne od naravnih virov in dobrin (tla, voda, zrak, sončna svetloba). Proučuje prilagoditve življenjskim razmeram, kjer organizmi živijo.
Izraz ekologija je leta 1866 skoval nemški biolog Ernst Haeckel iz grških besed oikos – hiša, dom in lógos – beseda, govor, znanost, torej »nauk o naravnem domu«. Za začetnika ekologije kot znanstvene discipline pa velja danski botanik Eugenius Warming, ki je leta 1909 napisal učbenik o ekologiji rastlin in prvi poučeval predmet ekologija na univerzi.
V zadnjem času se izraz pogosto, a nekoliko neustrezno uporablja kot sopomenka za sorodno, a mnogo ožje področje okoljevarstva (oz. naravovarstva), ki obravnava človekovo prizadevanje za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje.
 
Vir: Wikipedija
 
Želeti si moramo, da bi bila vsaka družina prijazna do okolja. Ključno je, da smo sami v to prepričani, saj bomo le tako prenesli to zavedanje in vedenje na svoje otroke. V nadaljevanju članka bo predstavljenih nekaj idej, kako mimogrede sprejeti okoljevarstvene navade v vsak dom, da postanejo samoumevne in logične, in kako nanje navaditi tudi otroke.
 
Ločevanje odpadkov
Čeprav količina odpadkov narašča, kar opazite, ko jih skoraj vsakodnevno odnašate v zabojnike, pa je optimistično to, da se spreminja odnos do odpadkov. Začeli smo jih ločevati, saj so smeti postale osnovna surovina za nov proces predelave in uporabe. O ločevanju se veliko piše in govori, a iskreno si moramo odgovoriti, ali doma res dosledno ločujemo odpadke. Potrebujemo štiri različne koše za štiri različne skupine odpadkov. Kar štiri različne? Za papir, embalažo, steklo in biološke odpadke. Saj to je nemogoče, kje pa naj najdemo primeren prostor? Potreben je krajši razmislek in malo organizacije, pa se bo hitro našla dobra rešitev. Na dostopno mesto postavimo štiri take koše, ki bodo praktični tako za polnjenje kot tudi praznjenje. Ena možnost je tudi, da imamo za papir papirnato vrečko, za plastiko plastično, za biološke odpadke pa razgradljivo in ko se napolnijo, vse skupaj vržemo v ustrezen zabojnik.
 
Otroke lahko vključimo že v pripravo teh košev. Za vsak koš naj narišejo risbico z izdelki, ki sodijo v posamezen koš. Če so otroci mlajši, pa naj na primer s prstnimi barvami narišejo risbico za papir v eni barvi, z drugo barvo risbico za embalažo itd. Uporabite enake barve, kot so na zabojnikih. Risbico potem prilepite na izbran koš in otroci bodo natančno vedeli, kam kaj sodi. Otroci zelo radi sodelujejo pri ločevanju, saj je to za njih neke vrste uganka ali kviz in ob pravilni izbiri jih seveda nagradimo s pohvalo, ob petih polnih koših pa npr. s knjigico ali z družabno igro na temo okoljevarstva. Knjigice dobite v najbližji knjižnici ali knjigarni. Primer lepe pravljice za otroke, ki govori o sožitju z naravo, je npr. Kdo je napravil Vidku srajčico ali Čas brez vode ali 10 stvari, ki jih lahko naredim za lepši svet.
 
Čistila

Običajna čistila, pod težo katerih se šibijo police v trgovinah, sodijo med najbolj škodljive izdelke, ki jih lahko prinesemo v svoje domove. To so čistila za dom in pralna sredstva za čiščenje oblačil. Ali preberete podrobnosti na majhni etiketi? Ali razumete, kaj ste kupili in s čim čistite svoj dom in oblačila? Sintetična čistila so zelo škodljiva za kožo, nohte in za vdihavanje, naša pretirana skrb za čistočo pa je postala donosna industrija. Žal ta industrija škodi zdravju tistih, ki čistijo, in tudi zdravju tistih, ki v očiščenih prostorih živijo. Nadalje pa z odplakami okolju ter podtalnici in pitni vodi, ki jo dobimo iz okolja, zelo škodimo. Postali smo dobesedno odvisni od vseh teh kemikalij, saj nas dnevno prepričujejo, da mora biti vse globinsko čisto, zato z uporabo prevečkrat pretiravamo. Dovolj bi bila že minimalna količina čistila v veliki količini vode. Za običajno čiščenje domov pa tako ali tako ne potrebujemo ostrih kemikalij.
 
Predlagam vam, da za spremembo uporabite recepte naših babic. To so rastlinsko osnovana čistila in eterična olja z antiseptičnimi lastnostmi. Med najpogostejšimi domačimi čistili so kis, mineralna voda, sol in soda bikarbona, za osvežitev prostora pa izbrano naravno eterično olje. Morda zahtevajo ta čistila malo več dela, toda dišijo sveže in ne onesnažujejo zraka v domu. Poleg tega so najmanj škodljiva za okolje in naše zdravje.
 
Z otroki obiščite stare starše, starejše sorodnike ali prijatelje in naredite seznam čistil in kaj so z njimi včasih učinkovito čistili. Ideje nam lahko tudi pošljete in z veseljem jih bomo objavili na naši spletni strani.
 
Plenice in higienski vložki

Pravijo, da je treba za plenice, ki jih potrebuje otrok, preden postane suh, posekati 5 dreves in 2-krat toliko vode in 3-krat toliko energije kot za proizvodnjo bombažnih plenic. Plenice za enkratno uporabo predstavljajo kar 10 % trdih nerazgradljivih odpadnih snovi moderne družbe. Na trgu pa obstajajo že odlične bombažne plenice, ki so po debelini sicer malo širše od tistih za enkratno uporabo, a imajo enako obliko, so praktične in so prav tako nepremočljive. Razlika je le ta, da jih po uporabi operete in ne zavržete v okolje.
 
Mamice, kako se počutite ob mesečnem perilu v plastičnih vložkih ali v naravnih iz bombaža? Kdaj se vam hitreje pojavi vnetje, srbečica, neprijeten vonj in podobno? Mnogo žensk v času menstruacije raje uporablja mehke higienske vložke iz naravnih materialov kot vložke iz umetnih vlaken. Prav enako dobro se bo počutil vaš otrok v bombažni plenici. Če pa se vseeno odločite za plenice za enkratno uporabo, raje posezite po takšnih, ki niso beljene s klorom in so narejene iz recikliranih materialov in se po uporabi bolje razgradijo. Ene izmed njih so pleničke Moltex oko.
 
V zadnjem času postajajo za ženske vedno bolj priljubljene menstrualne posodice Mooncup, ki lahko v celoti nadomestijo higienske vložke in hkrati prispevajo k varovanju okolja.
 
Nekaj najbolj priljubljenih znamk bombažnih plenic najdete tukaj:
www.pleniceracman.com
www.storklja.si
www.ekolife.si
www.bambinomio.com

Varčevanje z energijo

Z otrokom naredite seznam (napišite ali narišite), katere naprave v vašem domu potrebujejo elektriko za delovanje. Seznam bo verjetno zelo dolg, zato ga lahko v drugem koraku razdelite glede na količino elektrike, ki jo posamezna naprava potrebuje. Varčna sijalka porabi zelo malo energije, sušilni stroj zelo veliko. Otrokom razložimo, da je treba z elektriko varčevati. Najprej zato, ker jo lahko zmanjka in tudi zato, ker to veliko stane. Kjer je le mogoče, zamenjajte žarnice in izberite varčne sijalke. Otroka pohvalite, če npr. hitro zapre hladilnik ali ugasne luč, ko gre iz sobe. V poletnih mesecih pa perilo raje sušite na zraku kot v sušilnem stroju. Otroci vam bodo z veseljem podajali ali zapenjali ščipalke.
 
Varčevanje z vodo

Povprečno gospodinjstvo porabi na dan ogromno vode. Veliko tudi zaradi nepremišljenega ravnanja. Izberite tak kotliček, kjer je mogoče hitro ali daljše izpiranje. Če je le mogoče uporabljajte gumb za hitro izpiranje in tako naučite tudi otroka. Da si bo to lažje zapomnil, skupaj izberite nalepko, ki mu/ji je všeč in jo prilepite na mesto, kjer naj pritisne za izplakovanje. Veliko lahko prihranimo tudi pri umivanju rok ali zob. Pokažimo otroku, kako naj malo odpre vodo in kako naj med miljenjem rok ali ščetkanjem zob zapre vodo. Verjetno bo to še lažje, če bomo ob menjavi pipe pomislili tudi na to, kako bi vodo najhitreje odprli ali zaprli. Čeprav se otroci zelo radi kopajo, se pogovorimo z njimi o tem, da za kopanje potrebujemo veliko vode in da se je smotrno večkrat tuširati in manjkrat tedensko kopati. Če ne bo šlo drugače, lahko v kopalnici naredite tabelo, v  katero vpisujete ali lepite nalepke, kdaj je na vrsti tuširanje ali kopanje.
 
Hlajenje prostorov

Prihaja toplejši čas, ko se bodo temperature ozračja dvignile. Priporočljivo je, da prostore prezračite zjutraj, ko je še hladneje. Ob odprtih oknih bodite pozorni, kje so otroci, še posebej, če so manjši. Ko dom dobro ohladimo in prezračimo, zaprimo vsa okna in spustimo rolete toliko, da je dovolj svetlobe, da ni treba prižigati luči. Tako se bo svež in hladen zrak ohranil do večera. Za naravno hlajenje lahko uporabimo tudi vodo, v kateri so čofotali otroci. Pustimo jo v kadi in ko se bo popolnoma ohladila, bo ohlajala tudi prostore.
 
Kupovanje živil
Preden se odpravite po nakupih, skupaj z otrokom sestavite seznam. Lahko je to tik pred odhodom ali že prejšnji večer. Če se otrok uči pisati ali to že zna, naj ga napiše on/ona. Izberite le tista živila, ki jih nujno potrebujete in za katere veste, da jih ponavadi tudi pojeste oziroma popijete. Prevečkrat se zgodi, da kupujemo živila v večjih količinah, ker so v akciji, znižana ali po super ugodni ceni ali pa živila kupimo za vsak slučaj, nato pa nam obležijo v omari. Taka živila nam jemljejo prostor, hkrati pa se pogosto pokvarijo in jih prej ko slej vržemo med odpadke.
 
Živeti z okoljem naj postane vsakdanjik v vašem domu. Otroku dajte možnost, da se nauči živeti okolju prijazno. To pomeni, da si z majhnimi vsakodnevnimi dejanji prizadevate za zmanjšanje negativnih učinkov na naš planet in da živite z naravo in je ne uničujete. Taka odločitev bo vaši družini mimogrede prihranila tudi marsikateri evro. Predvsem pa bo pozitivno vplivala na vaše zdravje, vaše domače in zunanje okolje.
 
Spletne trgovine, ki ponujajo naravno kozmetiko, čistila, oblačila in živila:
www.kalcek.com
www.srcek.si
shop.zivacenter.org
www.naravna-kozmetika.si
www.ekolife.si

Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Maj 2009