Anonimen
|
Joj, spomnila sem se ene zgodbice, ko sem k zdravniku peljala mojo nečakinjo, ki je bila takrat stara kakšnih 10 let, ali pa mogoče malo manj. Ko je pediatrinja rekla, da morava v laboratorij dati kri in vodo, se ji je čisto utrgalo. Sploh ni hotela iz ordinacije, vse sestre, ki so prihajale pogledat, kdo se dere (kriči na zdravnico in sestro in name), so se smejale, bilo jih je že polna ordinacija, tamala pa še skoz ni hotla ven. Pa čisto flekasta je bila, boga. No, potem sva končno šli v laboratorij. Ko sva šli na odvzem krvi, je bila če čisto zaripla v obraz. Kri ji je hotel odvzeti en prijazen moški, ki jo je prepričeval, da ima on tudi doma dve taki punčki in se ji dobrikal na vse načine, tamala je pa ful grdo nazaj bevskala. Pol se pa že možakarju zmanjkalo potrpljenja, ji je pa rekel: Tako, zdaj te imam pa dosti. Če hočeš, drži roko, ali pa te bomo trije držali in ti bomo kri vzeli na silo! No, potem je pa malo popustila in sva ji tisto kri nekako s skupnimi močni "stisnila" iz žile... Jaz sem bila tisti dan tako zmatrana, da sem rekla, nikoli več ne bom šla s to tamalo k zdravniku...
|
Natisni
