sonja-10
|
Z vami bi rada delila svoja razmišljanja glasbi. V naši družini je glasba zelo pomembna in rada bi vam opisala, kako sem usmerjala svojega prvorojenca. Občutek za lepo ni nekaj, kar bi nam bilo dano z rojstvom, dan je le izbrancem, vsi ostali pa si ga moramo pridobiti s pomočjo svojih vzornikov, ki pa so v prvi vrsti starši.
Začeli smo z enostavnimi otroškimi pesmicami (Cicido, Otroški pevski zbor, Otroške pesmi klasičnih in romantičnih skladateljev). Nato je bil na vrsti Tone Pavček: Strici in tete, Juri Muri v Afriki. Nepogrešljiva S.Makarovič z vsem kar je izdala, da o M. Muriju ne govorim. Kar nekaj časa sem se zbujala z »NK- Mucek je prvak, je prvak«. Nato sva s sinkom spoznala F.M. Ježka in njegovega Darwina, pa Narobe svet, Gangstersko idilo, Cinco-marinco in še in še …
Zvečer pa sva pela o Hudi mravljici, Pesjanu, Gusarski, Pionirsko in narodne ( s pogojem da niso žalostne- Žigov pogoj). No, spoznala sva tudi nekaj žalostnih – »Sirota jaz okrog blodim«, je bil lep začetek najinega razgovora o drugačnosti in našem sprejemanju drugačnosti. Dan sva končala z uspavankam «Lahko noč, lahko noč« in »Sveti, sveti svetla zvezda«.
Prva pesmice, kjer se mi je pridružil pri petju ( tudi Črt je začel s prvimi Ku ku) pa sta bili »Slišala sem ptičko pet« in » Pika poka polonica«.
Vzporedno z otroškimi pa je Žiga rasel ob ciganski glasbi. V nosečnosti smo precej poslušali Gipsy- swing, bila sem na nekaj koncertih in malček je v trebuhu kar poskakoval. In ko je bil majhen, je reagiral na vsako glasbo s kitarami, tamburinom, violino in kontrabasom.
Dokler niso prišli Zmelkoow. Tu se je naša pot začela ločevati, ampak samo v lastnem izboru, ne v naših okusih. Zdaj so prišli prvi razgovori, kaj je dobro in kaj ne. Zakaj nama kakšna glasba z očijem ni všeč. Zelo zanimivo je bilo kako sem utemeljevala svoj pogled na glasbo. Zakaj se mi nekatera »glasba« upira. In če sem našla razlago, če me je Žiga razumel, potem sem bila upravičena, da postavim mejo in rečem, to pa v naše življenje ne sodi.
Zataknilo se je pri rap-u. To je bilo nekaj, kar mi je bilo tuje, kar počez pa nisem hotela kritizirat. Ogledala sem si film »8 mile« in razumela. Ni mi všeč, razumem pa. Razumem zakaj kletvice, zakaj grobost in zdaj sva se lahko pogovorila. Naučila sva se ločiti izraz v glasbi od vsakdanjika in Eminem je stopil v naše življenje.
Hodiva na koncerte resne glasbe (matineje za otroke), kantavtorske večere, žure z več bandi. Na morju in samo na morju pa si ob nedeljah ob dvanajstih damo gor Avsenike in se spomnimo kakšen okus ima goveja juha, meso z juhe in restan krompir. Zvečer pa pod nebom polnim zvezd poslušamo Madam Buterfly.
|
Natisni
