mojcaziga
|
Pozdravljene in pozdravljeni,
bom poskusila na kratko opisati situacijo, v kateri ne vem kako naj ravnam.
Moj sin ima sošolca, s katerim obiskujeta isto popoldansko dejavnost, ki poteka večkrat tedensko pa tudi marsikateri vikend. S tem fantom se dobro razumeta, fant je priden in miren, večkrat se družita tudi izven dejavnosti.
Tega fanta vozim na dejavnost večinoma jaz, ker ima njegov oče službo s spremenljivim delovnim časom, mama pa ima doma še mlajšega sina in je večkrat brez avta. Nikoli nisem razmišljala o tem, da bi mi ga bil problem voziti, pa čeprav morava zato s sinom 15 minut prej od doma in potem prideva tudi 15 minut kasneje domov ali karkoli drugega...
Sicer se midve s to mamico ne druživa preveč, bolj smo v družbi z njenim možem, ampak dolsej ni bilo nekih nesoglasij ali kakega nelagodja v družbi.
No, na to dejavnost hodi še tretji sošolec in že nekaj časa vem, pa me je malce glodalo, da ta dotična mamica to tretjo mamico večkrat (ko lahko) pokliče, če njen tamali potrebuje prevoz. Mene ni še nikoli in je ponavadi tako, da ali vozim jaz svojega in njenega ali pa vsaka svojega (on ta tretji se vozi z mamo ali babico).
No, pred 14 dnevi pa je ta mamica dobila službo nekje, kjer deča moja dobra prijateljica. Med pogovorom je beseda nekak nanesla na naš razred in dejavnost.... in me je ta mama začela nekaj obrekovat - praktično o mojem delu, karakterju, izgledu,..... o stvareh, ki jih premalo pozna, da bi lahko o njih čvekala. Prijateljica jo je potem ustavila in povedala, da se z menoj dobro razume in kaj ima to za govoriti. Od takrat ignorira tudi mojo prijateljico (sicer več ne delata v isti enoti).
In zdaj ne vem ali bi ji kaj rekla ali bi bilo bolje biti tiho. Pa ne gre zato, da bi dala kaj dost na njeno mnenje ali da bi imela tako nizko samozavest, da bi me to zelo bolelo. Stvar je taka, da me vedno vsa sladka pokliče za prevoz ali pošlje sms in tako bo verjetno tudi danes. Če njenega otroka ne bom peljala jaz, bo ostal doma in se mi smili, ker je v tej dejavnosti dober. Ampak po drugi strani pa se res počuti, da me vleče za nos - toliko neutemeljenih pripomb in obrekovanja, po drugi strani pa "izkoriščanje" (dobivam namreč tak občutek). Pa tudi drugje sem ji bila vedno na voljo - me je večkrat klicala, da sem sinu sprintala kako stvar, ker imam barvni laserski printer oni pa baje ne, pa ko je bil tamali bolan sem ji sproti šolske stvari skenirala in pošiljala na mejl, da je imel mali na voljo za učenje in prepisovanje in še en kup takih malenkosti. Pa nisem, vsaj do zdaj nisem bila, neka naivnica. Meni je logično, da človeku, ki potrebje pomoč, pomagaš, da si pomagamo vzajemno in pri tem ne gre za izkoriščanje.
No, saj zdaj sem se pa razpisala. Kakorkoli, če se je katera prebila skozi, bi bila vesela kakega nasveta kako ravnati.
lp
|
Natisni
) ne morejo obiskovati teh dejavnosti. Ni tvoj problem, ampak moj, a ne? 
, ampak tu pa sta le vmes še, nič kriva, otroka in bi mi bilo škoda, če bi na koncu onadva potegnila ta kratko. 
