Zasanjana
|
Ohoj!!!Še v porodnišnici ne morem brez vas. Pravi RR manijak sem.Res nimam kaj počet, sem sama v sobi, Aleks pa trenutno papca in ne pri meni, ker še nima sesalnega refleksa.Pa tudi mami ima mleko samo za predjed. Sem lubija naštimala, da mi prinese tisto svojo službeno opremo in telefonček, da se vam lahko oglasim, ker če ne me bo pobralo od dolgčasa.Knjig baje ne smemo brati, ker pri tem napenjamo oči in to ni dobro, ker si niso odpočile od poroda.No, tole mi je prejle sestra povedala.Sem pomoje prva RR-jevka, ki se vam oglaša neposredno iz porodnišnice. To pa 100% potrjuje, da sem malo zmešana. Ja, včeraj ob 18:37 je na svet prikukal naš mali sonček.Za svojo starost je bil kar velik in mu ni bilo treba v inkubator. Vse skupaj se je začelo res čudno.Na UZ je G. ugotovil, da ima mali ful premalo plodovnice in da bo treba sprožiti. Moja prva reakcija na te besede je bilo cmerjenje.Dragi in G sta me komaj pomirila. Ker še nisem imela pripravljene torbe za v porodnišnico, sva z dragim letela domov, vse pripravila, Zalo pustila pri sosedi in nato via v porodnišnico.Tam so nas popisali in moža poslali čakat v sobo za očije, mene pa so peljali na klistir. Punce, klistir sploh ni tak bav, bav.Te lepo sprosti in med porodom te ni strah, da bi ti kaj skozi napačno luknjico ušlo ven.Utaborila sem se na WC-ju in potem je sledil še tuš, ki mi je prav pasal, saj sem se med vso norijo pošteno prešvicala.Ob štirih so naju poslali v porodno, kjer je nastopil pravi šok.Prišla je sestra in mi dala nekaj za odpiranje(ne vem kaj, ker me je naenkrat postalo tako strah, da nisem vedela kako mi je ime in kje živim, pa nisem vprašala).Dragi me je spravil k sebi in skupaj sva čakala, da je prišla teta G.Brez pozdrava, brez ene same besedice je začela špegat v mojo češpljo in naenkrat se je vlila iz mene plodovnica.Kriče je poklicala sestro (pa sem mislila, da moramo biti v bolnišnici kar se da tihi, hm... ), jo nekaj nadrla(za brez veze) in ji rekla, za infuzijo. Popadke smo čakali celo uro in okrog petih so se pričeli prvi, rahli.Čutila sem jih kot krče pri menstruaciji, le da je bolj bolelo.Spremljala pa jih je tudi bolečina v križu. Z možekom sva jih lepo, počasi predihovala nekje do šestih, ko je bila hvalabogu izmena in se je tista grozno prijazna G poslovila.Zamenjala jo je druga, ki je bila čisto njeno nasprotje.Rojevala sem sama in se je posvetila izključno meni.Pregledala me je in veselo oznanila, da smo na dobri poti in da bo tole hitro za nami.Odprta sem bila namreč že celih 7cm (2 že od prej).Pojačala mi je dozo infuzije in popadki so po parih minutah začeli tolči na 3 minute. Bili so dolgi in boleli so kot sam hudič.Vmes sem izpustila nekaj sočnih besed, ki so mi krožile po glavi in jih pač nisem mogla zadržati zase.Saj so bile v slovenščini in jih babica ter G nista razumeli. Mož me je držal za roko in mi masiral križ, kar je res pomagalo in vsaj malo ublažilo bolečine.Babica mi je ponudila razna sredstva proti bolečinam, od maske do tablet, pa sem ji rekla, da bo šlo tudi brez tega.Obe z G. sta me krasno vodile in me spodbujale.Z zdravnico smo se malo pogovarjali o Sloveniji.Je pravila, da sta bila pri nas z možem na poročnem potovanju in da jima je blano všeč.Razmišljata, da bi šla za 15. obletnico poroke ponovno tja in to v Postojnsko jamo, ha to pa ni kar tako. Kmalu sem imela vsega dovolj, bolečine so bile res hude in mi je bilo kar malo žal, da nisem sprejela analgetikov.Končno je G rekla, naj se kar pripravim, da predihamo še dva popadka in se lotimo potiskati.To je pa to, sem si mislila.Spoznala bova najinega malega sončka, ki ni mogel dočakati decembra.Misel na to mi je dala moči za naprej.Od tu naprej je vse bolj megleno.Spomnim se samo, da sem ga za kratek čas dobila v naročje in oči je ponosen prerezal popkovino.Potem so ga odnesli.Mene je čakala še posteljica, ki je cela zlezla ven ob naslednjem popadku.Zdravnica me je še enkrat pregledala in potrdila, da šivanje ni potrebno. Malega so nama prinesli in cartali smo se lahko (samo?) dobre pol ure ob pesmih Bryana Adamsa , potem pa so očija odslovili in naju premestili na intenzivno.Tam sva preživela samo to noč, saj je mali zadihal sam in je dobil le termofor v posteljico. Sestrica je ful ponosna na bratca in danes ga je prvič videla.Je rekla, da ne bo letel v smeti, ker je še čisto micen.SO nama pa naovedali hiter odhod domov.Naslednji teden bova že doma. Sem se pa nasmejala vsem, ki ste začele pospešeno nakupovat. Dobre ste!Mi smo tudi ugotovili, da še nimamo vsega.To bomo pa dokupili kasneje, če bomo rabili. Takle, zdaj se poslavljam od vas in se (močno upam) pišemo naslednji teden!Mejte se in da ne bi šla slučajno katera še rodit! P.S, VSEM najlepša hvala za čestitke in da ste držale pesti zame.Tudi od mene tečejo solze... Zlate ste!
|