Rubin.
|
No pa se igrajva po tvoje.
Bom razložila moje odgovore (poševna pisava), da razjasnim dano situacijo in da bo razumljiva tudi tebi in ne samo meni.
Jaz se kolikor je le mogoče poskušam postaviti v vlogo otroka in kako on dojema svet in vse okoli sebe. Pri teh letih je v raziskovalni fazi in ga pač vse zanima, zato jaz mojo sončico poskušam čimmanj omejevati in ne pretiravati z prepovedmi. Stanovanje smo uredili tako, da ni večjih nevarnosti (čeprav nesreča nikoli ne počiva  ) in do sedaj nismo imeli skoraj nič nesreč, je tudi sicer bolj previdne sorte. To sem napisala nasplošno in se ne nanaša na tvoje ugotovitve oz. točke a,b,c,...
No da nadaljujem, malce me je zmotila beseda UBOGA, to nekako meni ne gre, ker raje vidim da sodelujeva, (smo nekoč imeli psa, ki je včasih ubogal, včasih pa ne...,). In moram reč, da kar dobro sodelujeva, brez prisile in rade volje. Kadar pa je v efektu, pa itak nič ne pomaga, ji pustim da jo mine pa gremo naprej. Me pa zanima iz kakšnega razloga te uboga?
To se nanaša na točko a), te citiram:
a) Najprej je pogovor nanesel an popoldnasko spanje, ker pač njihova mala ni hotela spati popoldanskega spanja - znanka je komentirala, da doma ni bilo babice in da samo njo res uboga. Pri nas je tako, da pobič mora ubogati prvenstveno mene in moža. (poanta mojega pisanja je usmerjena na uboganje in ne na prisilno spanje)
No kar se tiče šarjenja po tujih stvareh se strinjava, tudi jaz ji obrazložim, da to ni naše in da tudi mi ne dovolimo da drugi brskajo po naših stvareh in je stvar opravljena.
To se nanaša na točko b), te citiram:
b) Takoj, ko smo prišli, je mala pograbila ruksak od našega piškota in iz njega zmetala vse njegove stvari, vključno z magičnim lončkom, iz katerega je začela tudi piti. Naš jo je samo zaprepadeno gledal. Od male mama je komentirala: Ona vedno mora pogledati, kaj imajo drugi v ruksakih . Jaz tega svojemu otroku nikoli ne bi dovolila.
Kar se hranjenja tiče, pa se meni ne zdi tako zeloooo pomembno da se je samo za mizo. A če se meni zlušta grickati sedaj ko sem na RR, naj ugasnem računalnik in grem jest za mizo, ali pa kadar sem pred TV, ali ga naj nesem v kuhinjo na mizo? Ne vem, nekatere stvari se mi zdijo bolj pomembne kot je strogo hranjene za mizo. Pri nas je hranjenje tudi zabava, tako da ji dovolim hrano prijemati, mučkati, tudi plastične živalce hraniva ipd., in mislim da je tudi to en od razlogov, da s hrano nismo imeli nikoli težav, še manj pa s hranjenjem. Meni se zdi bolj pomembno, da ne škodimo sebi in ne drugim, da nismo agresivni, da znamo z živalmi, da smo uvidevni, kulturni, da se do drugih obnašamo tako kot bi želeli da se oni do nas.... Ne vem meni bi se srce trgalo, če bi morala edino naša sedeti za mizo, dočim bi ostali tekali naokrog, to ni prav nič zabavno, pa še rojstni dan je bil, torej naj bi bilo veselo.
To se nanaša na točko c), te citiram:
c) Ko so otroci jedli, je naš lepo sedel za mizo (pravila prehranjevanja so pri nas strogo postavljena in je se samo za mizo ali v stolčku) in začel jesti, medtem ko je znanka cel čas laufala po stanovanju za tamalo in jo hranila.
Kar se tiče ustne higiene, si naša umiva zobe zvečer, jaz ji pa pomagam, da pa bi si morala umivati zobe na silo, pa pri nas sploh ne pride v poštev, to mora biti šele grozno. Zamisli si, da tebe prisli nekdo 5x močnejši in večji, da si moraš umiti zobe, ti pa si jih nočeš in ti šari po ustih sem in tja ti pa opletaš z glavo, se dereš, jao, jao, a je vredno? Usta so vendarle tvoja, a ne? A bi mu dovolila, ali bi se uprla? Mene kar zgrozi.
To pa se ne nanaša na tvoje pisanje ampak na odg. Rainbow, citiram: Posebej glede zob, halo če je treba, jih moji na silo umijem (trenutno smo v silni fazi trme).
Če sedaj preberem bi res lahko razumela da govorim neposredno tebi, ampak ni bilo tako mišljeno, odgovor je pač tu ker je Rainbow odg. tebi.
No naša pikica si ponavadi vzame eno knjigo, sej dveh ne gleda na enkrat. Je pa tudi imela neko obdobje ko je kadarkoli je šla mimo knjižne police pričela metatati knjige z nje, vse po vrsti, predvsem moje knjige. Pa ni zaleglo, naj ne meče. 100x sem ji rekla, meni se je že zdelo neumno, da tolikokrat ponavljam, ker drugače kar hitro vse pokapira, to pa je delala nalašč, no pa smo zadevo rešili tako da smo polico zaprli. Knjige so sedaj na svojem mestu, svojih knjigic pa itak ne meče. Mogoče je znankina tamala bila v tej fazi, ali pa je samo iskala pozornost, tako kot naša.
To se nanaša na točko e), citiram:
e) Meni je rekla, da otroka teroriziram, ker sem rekla, da si iz knjižne police lahko vzame samo dve knjigici in ko ti dve pogleda, ju mora vrniti na svoje mesto in lahko vzame naslednji dve. Njena je med tem razmetala popolnoma vse knjige, ki so bile na knjižni polici...
Tu sem v bistvu hotela pojasniti, da punčka mogoče samo v takšni fazi...
Prav je da ima otrok meje, vendar letom in pomembnosti primerne, da jih ni preveč in da jih otrok razume. Tudi pri nas so, brez skrbi, vendar takšne ki veljajo za vso družino in se jih vsi držimo, niso pa zabetonirane, ker tudi v življenju ni vse črno ali belo. In silit otroka da spi kadar ni zaspan, da je kadar ni lačen in pije kadar ni žejen, je jalovo početje, tudi jaz ne morem spat, kadar nisem zaspana, pa če mi kdo grozi z nevem čim.
Ne vem, vzgoja je dolgotrajen postopek, ki pokaže rezultate čez mnogo mnogo let. Včasih starši mislimo da delamo prav, pa se potem pokaže da je bilo narobe, ko ne moremo več popravit. Treba je poslušat srce, prebrat kakšno knjigo, upoštevat kakšen dobrohoten nasvet, predvsem pa se vprašat, kakšne straše bi si sami želeli in poskušati doseči ta ideal.
No nekaj pa vem, če bi bila otrok, si vaju ne bi izbrala za svoje starše.
Pa veliko uspeha nadalje, vama želim.
Tu pa sem dodala nekaj svojih misli, ki se ne nanašajo na tebe, razen predzadnjega stavka.
Sedaj pa k tvojem odgovoru, lepo da si mi še enkrat objasnila svoja stališča, čeprav sem jih že prvič razumela, zmotil pa me je tvoj stavek:
... prav tako nisem nikjer zapisala, da mora obvezno jesti pri mizi in nikjer drugje (ker pa kosimo in večerjamo skupaj, pač jemo pri mizi), nikjer nisem napisala, da hrane ne sme prijemati... In še bi lahko naštevala.
A nisi ti napisala:
c) Ko so otroci jedli, je naš lepo sedel za mizo (pravila prehranjevanja so pri nas strogo postavljena in je se samo za mizo ali v stolčku) in začel jesti, medtem ko je znanka cel čas laufala po stanovanju za tamalo in jo hranila.
a) S hrano se ne igramo in nam ne služi za zabavo ...
Tega pa res ne razumem, napišeš, da nisi nikjer zapisala, da mora obvezno jesti pri mizi in nikjer drugje, obenem pa so pri vas strogo postavjena pravila prehranjevanja in je samo za mizo ali v stolčku in še da hrane ne sme prijemati obenem pa se z hrano ne igramo in nam ne služi za zabavo.
Pri nas pa je hranjenje zabavno, kar pa ne pomeni da jo mečemo proč.
a) S hrano se ne igramo in nam ne služi za zabavo, vazmemo toliko kot lahko pojemo, saj je na svetu dovolj lačnih ljudi.
A misliš, če bi vzeli manj kot pojemo, da na svetu ne bi bilo lačnih? Kaj pri vas nobene hrana ne gre v nič? Tvoj  vse poje kaj ima na krožniku?
b) Knjig ne uničujemo, vanje ne rišemo, jih ne mečemo, ker so naša duhovna hrana, čarobna preproga, ki nas popelje v svet domišljije.
KDO PA UNIČUJE KNJIGE?????????
Vidiš tudi ti ne bereš z razumevanjem, saj jaz nikjer nisem zapisala nič o uničevanju. Ali morda misliš to da jih je dol metala, ne skrbi nobeni knjigi se ni nič zgodilo, razen tega da pristala na tleh.
Sedaj pa k tvojem drugem odg.
Te citiram:
Ja, glede na to, da sem pa bila deležna druge skrajnosti, pa v svoje ravnanje nisem prepričana. Sicer sama vem, kaj je za mojega otroka trenutno najboljše, vendar ne vem, kako se bo znašel v takšni okolici, kjer ni pravil in vsak lahko počne kaj hoče. Oziroma povedano po domače:
Če ga učim, da se najprej vpraša, če se igrača od drugega otroka lahko vzame, pa pride mimo drugi otrok, ki ga tega niso učili ter mu iz rok izpuli igračo, za nagrado pa ga še lopne po betici, nisem prepričana, da bo moje vztrajanje obrodilo sadove, ker bo pač potisnjen v drugo skrajnost.
Moj odg.:
Vprašanje je hipotetično: Če bi svojega otroka učila naj ne laže, pa bi znašel med otroci, ki lažejo, ali bi se spraševala, če ravnaš pravilno? Bi spremenila svoje stališče do laži?
Predvidevam da ne. Torej, če si prepričana v svoje ravnanje, potem ni dileme, kako boš ravnala nadalje. Vedno bodo takšni in drugačni otroci, ki bodo potem zrasli v takšne ali drugačne odrasle.
Recimo, (ne nanaša se nate): jaz sem striktno proti nasilju v kakršni koli obliki (verbalnem in fizičnem) in moje punčke ne bom nikoli vzbodbujala k nasilju, ampak bom poskusila najti kakšne alternative, čeprav naj bi bilo otrokom do treh let dovoljena tudi agresija v milejši obliki, ker še ne znajo tako dobro komunicirati, da bi lahko težave reševali na bolj civiliziran način.
Z svojim zgledom pripomoremo k temu, da se otrok obnaša tako kot mi, zato se obnašajmo tako kot si bi želeli, da se naš otrok.
Draga Raho, jaz upam, da sem razjasnila najino nerazumevanje. Če pa še ti kakroli ni jasno, pa mi samo napiši z veseljem ti bom odgovorila.
P.s.: Nisi pa mi odgovorila na edino moje vprašanje: Me pa zanima iz kakšnega razloga te uboga?
< Sporočilo je popravil CAPPY -- 28.3.2007 22:13:58 >
|
Natisni
. vzgoja je enaka - od malega, ampak uboga me pa precej manj. 
in ne kompliciram zarad tega, k gre spat, pomijem. 
.
.
