Seven*
|
IZVIRNO SPOROČILO: mamuška
Tam med letom in pol ter dvema letoma je tista magična meja, ko otroci testirajo, do kod in do kam smejo. Saj jih moraš razumet: sto enih ultra zanimivih gumbov, pa lučke, pa učinek, ko gumb zasučeš... WAUUUU!! Nikdar in nikoli nisem ničesar umikala ali zaklepala pred otrokom. Halo?? Saj otrok ni samo doma, gre tudi na obisk, gre k babici, k znancem - a bodo vsi delali iz svojih stanovanj poligon zanj ali pa bo tam haral kot Atila, Bič Božji!? Otrok se MORA naučit ubogat na besedo! Če ne uboga na besedo, pa mora dobit izkušnjo, ki je zanj neprijetna. Zemljo je ene 2 x zmetal ven iz lonca. Obakrat sem bila zelo huda, tretjič je prišel zraven, prijel za lonec, pokazal zemljo in oznanil "kak!!" Vse rože so bile do ne vem kdaj "kak", tudi ko sva šla v Arboretum , se je celo pot drl "kak". Problem smo imeli s pečico pri štedilniku, ko nikakor ni hotel razumet, da je "ajs", da je vroče, pa smo jo nekaj časa zalagali s stoli, da ni mogel do nje, ko se je peklo, pa stajico smo prednjo navlekli in podobne scene, potem pa mi je okoli 15. mes malo prekipelo in ko se je pečica ohladila toliko, da ni bila več res nevarna, sem vse skupaj odmaknila in čez 3 sek je tamau napopal obe dlani gor. Speklo je ravno toliko, da se je drl ko sraka, zraven smo odpridigali (če je kaj zaleglo, ne vem), pohladili smo rokice, posledic ni bilo nobenih. Razen te, da je tudi okoli hladne pečice delal veeeeeeeeeeeelik ovinek in vsem razlagal "AJSSSSS!". Še danes ima spoštovanje do nje. Iz prepovedi nikoli nismo delali hecov, nikoli ni bilo niti kančka nasmeha vmes, vedno smo bili smrtno resni, tudi kak povzdignjen ton je bil kdaj in je zaleglo. V glavnem je bilo pa tako, da se je učil na izkušnjah. Nisem frcala po prstih, se je pa sam enkrat priščipnil na predalu. Nič nevarnega, je pa bolelo. WC metlica ja. Poznam to. Je bila tudi pri nas blazno zanimiva. Nič nisem pulila iz rok. Ko sem ga videla, kam se je namenil, sem ga lepo pustila, ko je prišel v WC do oboževanega objekta, sem zaprla vrata in ugasnila luč. Huronsko dretje, v sekundi je bil zunaj. 2 x ponovila - mir za vse večne čase. Ključev pri nas nimamo, nikjer. Jaz mu doma lahko vse zaklenem, vse dam pod strop, vendar ne vzgajam v vato zavite bube, ki bo znala živet samo doma, pač pa mora znat živet tudi drugje. S čimer se doma ne bo seznanil, bo raziskoval drugje. Simpl. Zase vem, da ga 100 x lažje krotim doma in ga navajam, kako se tudi drugje obnašamo. Zato otrok MORA poznat besedo NE in jo tudi upoštevat. Morda ne v prvo, pa vsaj v tretje, ne prvi dan, pa 15. dan.
Problem z omarami smo rešili tako, da sem mu v kuhinji odstopila eno omarico in en predal, mu zložila noter plastično posodo, pa kak okrušen lonček, nekaj kuhalnic, žlic, desertnih nožev, cunjo za posodo brisat ipd. Na vsake 14 dni sem malo zamenjala asortiman. Tisto je po 10 x na dan zmetal ven - ampak je moral tudi zložit nazaj. Vse druge omare in predali so bili "NE!" Itak je bilo problemov konec, ko se je na enem priščipnil, pa tudi to, da je od nekje lahko metal ven, mu je bilo čisto dovolj. Od nekdaj pa navajam, da se mora vse, kar se razmeče, tudi pospravit. Doma in na obisku.
Gumbi in gumbki. Ker naš sin sin računalničarja, je odkar se plazi, obseden z gumbi, žicami, žičkami, miškami ipd kramo. Mislim, da je preden je shodil, imel "svojo" tastaturo, po kateri je lahko nažigal po mili volji, mož mu je sestavil en star, odpisan daljinc za TV in ta je bil vedno ob pravem dalincu na klubski mizi. En je njegov, en pa naš in naš je "ajs". Isto je bilo s telefonom in mobitelom. Konec debate. DVD in video pa sta po defaultu toliko višje, da do njih ni mogel in ne more, ker je hi-fi omara tako narejena. Je pa TV na dosegu rokic (bil in bo), čim je 1 x pritisnil gumbe, je TV "crknu" in ga je bilo za lep čas konec (smo izlopili vtikač). Uganite, kdo je bil najbolj prikrajšan. Hitro je pogruntal, da se ne splača tipkat in gumbi so imeli ljubi mir. Samo treba je bit dosleden in kak mesec vztrajen, včasih tudi malo izumiteljski, pa se malim bučkam vse dopove. Hitro pokapirajo, da ima neko njihovo dejanje zanje zoprno posledico, kajti otroci niso neumni! Samostojnega "haranja" okoli TV, radia, DVD in računalnika ne dopuščam niti danes, pri 4 letih. Brez vprašanja se teh aparatov ne sme lotevat. Če pa vpraša in dovolimo, si prinese stopničke in si sam nastavi in vklopi DVD. Brez vprašanja pa ne!
Previjanje pa - ko je pri nas ratalo nevzdržno, smo šli na gate in na kahlo in se rešili plenic.
Verjames ali ne, obstajajo otroci, pri katerih bos lahko podobno naredila 100x, pa ne bo zaleglo. Se vedno ga bo vlekel firbec v stilu: Kaj pa ce?!?
Jaz rada preberem taksne nasvete. Kaksnega poberem tudi zase, ampak je vse odvisno od vztrajnosti otroka. In ko ti ze tretjic na glavo pade iz mizice v dnevni sobi, mizico nazalost pac umaknes, ker res ne zelis, da bi imel pretres mozganov. Namrec nasa gospodicna je se preden je shodila zrinila mizico do okenske police, splezala nanjo in si odprla okno?!? Riskirat zivljenje otroka zaradi vzgojnih metod pac ne zelim. Umaknili smo vse tabureje, ker je z njimi dosegla vse koticke, pravzaprav je bila tako zvita, da si je dolocene skatle celo dala na mizo, da je bila potem se visje.
Njeno igralno mizico, otrosko, smo obrnili narobe, tako da so samo noge od mize v luftu sredi sobe. Pa imata pac sotor. Iz dnevne sobe smo naredili igralnico, predale smo zvezali skupaj z enim drotom.
Nekatere stvari smo jima dopovedali, nekatere pa zal nismo uspeli. Temperament otrok je zelo razlicen. Kolegica, ki ima isto staro hcero se je zadnjic cudla, ko sem rekla, da mi je tamala v korito zlezla. Njena to ni niti poskusila.. Plezat namrec..
Vsekakor avtorici teme predlagam v branje "Raising your spirited child", pa naj se kaj oglasi na forumu Povezano starsevstvo.
S Splisni se pa strinjam, takega otroka NI MOGOCE previti.  Midva morava pogosto oba, na silo, v akcijo.l
_____________________________
Gospa sem.
|
Natisni
... ampak lignjasta sta samo za naju z možem, če previja kdo drug sta čudežno pri miru... 
