Jumpy
|
Ko mam glih čas, bom tudi jaz napisala podrobnejšo porodno zgodbo. Za opravičilo, ker slikc pa nimam. 
Nedelja je bila res en čuden dan. Zjutraj sem se odločila, da pripravim torbo za v porodnišnico, se skopam, naredim full servis (britje, umivanje glave,...), nato pa smo šli na Brezje in na Bled, pa na kosilo k moji mami. Ves čas mi je bilo neznansko vroče, pa čeprav so vsi zatrjevali, da sploh ni take vročine. Popoldan sem počivala (prvič v nosečnosti so šli otroci in mož brez mene na obiske). Zvečer pa sem pred televizijo ob gledanju videosmešnic začutila toplo vodo v spodnjem nadstropju. Počakala sem nekaj trenutkov in zopet na rahlo pritisnila in je bila zopet poplava. Takrat sem se začela tresti, saj me je kljub napovedim, da bom verjetno tudi tokrat rodila prej, vse skupaj prestrašilo. Mož je poklical taščo, da je prišla čuvati starejša dva, nato pa sva se odpeljala. Celo pot sem se tresla kot šiba na vodi, saj me je bilo stah, ker  ni nič brcal. Šit. Ko me je babica priklopila na CTG, sem si oddahnila 100 na uro, ko sem slišala srček kako veselo utripa.  Ker nisem imela popadkov, sem moža poslala domov, da bi se vsaj malo naspal pred velikim finišem. Jaz pa sem odšla v porodno, kjer sem morala ležati in "spati". Sprejel me je babičar Anže in moram priznati, da mi je bilo zeloo neprijetno ob misli, da bi mi en 10 let mlajši fant gledal v mednožje. No, na srečo tega nisem dočakala, saj so se popadki začeli šele okoli 6.00, prvi pregled pa je opravila zdravnica. Namesto Anžeta je prišla babica Renata, ki je res zlata!  Poklicala sem moža, naj počasi pride, saj so bili popadki na 7 minut. Iz Kamnika je pridrvel v 20-tih minutah.  Je revež zgleda celo noč čakal na to. Nato so popadki počasi postajali močnejši in pogostejši - na 5 minut in kasneje na 3 minute. Zopet pa nisem doživela tistih na 2 in 1 minuto. Hvala Bogu, saj sem se vmes lahko dodobra odpočila. Jasno je bil v veliko pomoč tudi  , ki me je masiral po križu. Moram pa povedati, da me popadki sploh niso grozno boleli. Morda tudi zato, ker sem med popadki mislila na moj rajski vrt. Zato tudi nisem dobila protibolečinskih sredstev, ker jih dejansko nisem rabila. Ker moji popadki niso bili dovolj močni, sem na koncu dobila tudi dozo umetnih in po tretjem takem popadku sem ob 10.01 rodila našega pikca. Imela pa sem zopet to smolo, da posteljica ni hotela iti ven in je jo morala babica na "silo" potegniti. Ker ni bila cela, so morali maternico pod narkozo iztipati, Mihca pa so zaradi težav z dihanjem odpeljali na intenzivno. Moram priznati, da mi je prav pasalo prvo noč biti brez njega, saj sem si res odpočila. Imela sva tudi nekaj težav z dojenjem, saj prve dni nedonošenim dodajajo umetno mleko, a je nato vse steklo.
|
Natisni
