us
|
Živjo.No zdaj pa mam k jo nosim nokrog. Je pri nas že kar malo preveč noro. Mala se ni histerično dere, če se odmaknem za več kot dva metra od nje. Sem prejle poskušala sesat, ko je bila ona budna, pa se je vsakič, ko sem šla ven iz sobe drla kot jesihar. Sem ves čas ugašala sesalec, da sem jo slišala, če še vpije, me je kar malo strah, da bi se ji zaletelo - enkrat, ko je bila manjša se je pri previjanju tako drla, da se ji je zaletelo in je bila pol vsa vijolična, ker ni mogla prit do sape. Zdele je pa zaspala saj je bla zmatrana, ko sva končno vse posesali. Smo razvajeni ali ne? Problem je postal verjetno takrat, ko je moj pustil službo in je bila deležna več pozornosti, če ne od mene pol pa od njega. Zadnje čase smo tudi spali bolj mal, zato sem bila več ali manj zraven nje, če pa sem kaj počela sem jo pa v ležalniku nesla s seboj - drugače se je pa drla in mi ni bilo za poslušat. Očitno sm si sama podpisala obsodbo razvajenosti, zdej se pa tud 2m stran ne smem premaknit. Prej je bila tko lepo navajena, da se je sama igrala tudi, če sem jaz šla v kakšen drug del stanovanja, zdaj pa ... Srce se mi para ko joka, ampak tko ne gre več naprej. Kaj naj naredim, jo pustim, da se nekajkrat zdere do konca ali obstaja še kakšna druga rešitev? lp
|