konina
|
Pozdravljene. Sem ukradla nekaj minutk, da se vam javim. Upam, da ne bo še alarma. Moja porodna zgodba se je začela v ponedeljek zjutraj, ko sem bila sprejeta v P. Že kar neja časa sem imela krče in popadke, rahle in neenakomerne. Imela sem sreči in mi je G takoj po viziti dal tabletko za sproženje poroda. Potem sem morala ležati dve uri in čakati na dogajanje. In res me je kmalu začelo ščipati, ampak znosno. Pričakovala sem, da bo šlo pa to zdaj en dva tri do konca. No, ampak na pregledu ob 14.00 sem bila šele dva prsta odprta. Bila sem vsa nesrečna, ker se nisem hitreje odpirala. Pa me G tolažil, da imava časa dovolj in da bomo do jutra počakali, če bo šlo, če ne pa dobim še eno tabletko. O, ne! SEm rekla tole bo šlo hitreje. Me je kar malo čudno pogledal. Potem sem lepo hodila po hodnikih, da bi se hitreje odpirala. Ob 17.30 sem imela še enkrat CTG, ki je kazal popadke, ampak ne še tisto pravo. Moža sem poslala domov in rekla, da ga pokličem ko grem v porodno. Takrat se je pa začelo. Popadki so bili močnejši in vedno bolj na gosto. Ampak sem bila trmasta in sem rekla, ne grem še. No, ob 18.30 sem klicala moža, da gremo v akcijo. Ob 19.17 je prišel na svet Erazem, 19.25 pa še Gašper. Ni bilo časa ne za klistir ne za britje in ne za proti blečinsko terpijo. V porodno sem prišla 7 cm odprta. bilo je hitro, intenzivno. Malo sem bila rezana. Oba dvojčka sta takoj zajokala. No, takole na kratko o moji porodni zgodbi. Povedat moram, da sem bila jaz zadovoljna z G in ostalim osebjem v NM porodnišnici. Tako v porodni, kot na oddelku. Ne razumem pa kaj so tako zakomplicirali pri Tinki in caliguli. Jaz sem imela pa dober občutek in sem se z njimi varno počutila. Hja, vse sorte zgodb je. Sedaj pa je že alarm. Erazem je že v naročju. Lp, Nina
_____________________________
23. 1. 2002 sva postala najsrečnejša človeka na svetu. Dobila sva Nevo. 10.11. 2008 sta za nas posijala dva sončka. Erazem in Gašper sta se nam pridružila.
|