škorpijončica
|
hja, res se je začelo.. da ne boste še zame stiskale pesti... Kako je blo na pregledu; me dajo na ctg, Niin srček enakomerno utripa nič se ne dogaja, jst pa zaspana, da so se mi oči zapirale in zadremam. Zbudi me od ginekologa začudenost da kako lahko spim..sm si mislila "Se opravičujem, nisem vedla , da ne smem, vi ste bili pa tako dolgočasni" G me zaskrbljeno vpraša kdaj imam rok in mu povem, da 7. sep. nekaj časa strmi, zato sem dodala, da je 37 tednov mimo. Odg:" Ja no, saj zrel je.." takrat se seveda prižge rdeča lučka v moji glavi:" Je kaj narobe?" G me vpraša:" Kaj čutite zdaj?" Povem, da mi malo trebuh otrdeva, on pa meni, da imam popadke. Ležim tam še pol ure in gledam kako tist aparat riše ćrto navzgor vsakič, ko mi otrdi trebuh. Naredil mi je še pregled in ultrazvok. Izvedla sem, da imam prekratek maternični vrat in da je malo plodovnice, čeprav otrok ni ogrožen. Poslal me je domov pakirat za v porodnišnico, čez eno uro pa grem še enkrat na ctg, da vidmo če je res čas.... Saj sem vam napisala, da bova s Sarchi še cimri, čeprav ona verjetno že carta svojo malo štručko. Nič, se oglasim danes, če ostanem doma, če me pa ne bo do večera več na forumu pa veste kje sem.
|