eva2010
|
Spet jaz po doooolgem času  .
Mi enostavno ne znese pisat, pravzaprav mi še kaj drugega ne znese, pa bo že.
Vidim, da ste zelo pridne, tako, da vas itak ne uspem slediti. Mi smo končno ujeli nek ritem. Luka je vedno več buden in takrat ves čas zahteva pozornost, še dobro, da ima sestrico, ki ga z veseljem včasih zamoti, samo moramo bit res vedno zraven, ker ji včasih prav čudne (nevarne) igrice pridejo na misel 
Nenka7 - vidim, da si že precej utrujena, če ti lahko povem svojo izkušnjo (tudi pri nas je bilo v času budnosti veliko joka). Pol sem se pa najprej prisilila, da sem se umirila, posledično se je tudi Luka. Potem sem pa ga opozaovala kaj si želi. Torej, ko ni bil lačen in ko je bil previt, pride na vrsto najprej malo vrtiljak, ko se tega naveliča pride na vrsti "pogovor" na postelji, v lupinci, kjer koli, potem pride na vrsto telovadba na tleh, malo v levo malo v desno, nogice gor in dol in tako naprej, ko to ni več aktualno pa spet od začetka, dokler ne postane spet siten, potem sledi hranjenje in uspavanje. Ko se naslednjič zbudi se nahraniva in na sperhod ali pa v trgovino, nekaj časa gleda potem pa spi, doma pa malo v lupinco ali sling, da mami kaj naredi, pa vmec buci-buci  . No seveda pa to ne gre, da ga vedno ena oseba animira. Popoldne prideta na vrsto oči in Eva.
Point vsega pri Lukcu je, da se mu vedno nekaj dogaja (včasih pomaga samo, da ga obrnem iz ene strani kavča na drugega, da ima nov razgled). Sam se zamoti (npr. z vrtiljakom) le za kake dve minuti. Ko sem pogruntala, da mu manka animacija je bilo vse OK. Pri Evi je bilo to čisto drugače, drug otrok, druge potrebe. PA SREČNO
|
Natisni
Ok, sem si dala duška, zdej pa veselo na delo. 
ko so budni? ker naš noče bit nikjer! NE V VOZIČKU, NE V LUPINCI, NE V POČIVALNIKU, NE NA KAVČU, NENAZADJE TUDI PRI MENI V NAROČJU NE! jaz sem že čisto brez idej. skos tečnari in teži in vpije, potem mislim, da je še lačen, mu naredim še za jesti, seveda, jesti noče, ker ni lačen 
Potem sva bili z Živo na dolgem sprehodu in ker je kar fajn deževalo,sem bila že malo mokra, ko sva prišli do bloka. Potem pa šok, ključev nikjer. Ko sem malo razdelala, sem ugotovila, da je najbolj verjetno, da so ostali v vratih. Pa zvonim prvemu soedu, pa drugemo, pa tretjemu na našem vhodu....pa nič, jasno delajo! No potem pa še le enkrat pozvonim pri enih, ki imajo dva študenta in sem res enega reveža zbudila...je prišel kar v gatah odpret.
. Je bil tok zaspan, da se verjetno kasneje ne bo spomnil. No, jaz pa sem imela kaj za pogledat...hahahaaha. No, kako malo je treba, pa je dan bolj lep
. 
