ronja
|
In dojenček baje to sedaj že sliši...
Lahko se tolažiš, da bo že navajen . Mal heca, saj veš: stvari lažje prenašamo, če se hecamo iz njih - če ti ni do takih hecev, ap povej (me ja zadnjič Frodica čist prestrašila, da se ljudje ne marajo hecat ).
Kar se tiče dojenčka zraven. Naš je bil tak zaspanček, da ga vse dretje ni pretirano motilo. Je pa zelo občutljiv za jok pri drugih otrocih in za ostre besede, če so namenjene njemu
Hm, Lejla pa ni bila zaspanček in obe sta kar občutljivi na otroški jok, tako da pri nas bi bil to kar problem. Je bil problem že to, da Ronaj sicer ni jokala, je pa bila non stop zraven - Lejla ni mogla zaspat - ona rabi mir, da zaspi (torej ne da nekdo hodi po postelji, ne da nekdo govroi "mamiii, kdaj bo Lejla zaspala?" ipd... Je pa potem smotano, ker se stvar zacikla: dojenček je zaspan, zato tečen, se joka, ga hočeš dat spat, velik zraven tečen, ker nimaš časa zanj, ker daješ dojenčka spat, zato teži, dojenček sploh ne more zaspat, itd... Zato se mi zdi fuuuuul lažje imet vsaj 2 leti razlike med otroki - nekje po 2 letih-2,5 letih se že da (vsaj našemu) otroku dopovedat, da se mu splača počakat v drugi sobi in se 10 min. igrat, da mami dojenčka uspava. pod 2 leti pa je bila pri nas to misija nemogoče .
Včeraj sem probala, da sem sedela z njim ( mi je Ronja dala to idejo) in je bilo še huje, ker je tolko motoričen, da je postala prava bitka. Ga ful nervira, če ni svoboden. Je bil že cel rdeč total v agoniji zaradi tega, kaj da bi se pomiril...
Oprosti, če sem te zavedla... Ne rečem, da dela pri vseh. Je pa res, da je Lejla ista - tudi sovraži to, ampak potem to res dela, uporabljam pa samo, kadar je nekaj RES RES RES NESPREJEMLJIVO. To sem uporabila po moje 2-3x pri njej - od tega je 2x ugriznila Ronjo, enkrat je pa naredila nekaj ful nevarnega in tudi ni hotela dojet, zakaj se jaz tako vznemirjam. pri njej je problem to, da je flegma - se ne sekira, če se midva razjeziva (sploh lubija ne šmirgla;) in potem v bistvu nalašč narediva nekaj, kar jo bo razjezilo - ker dejansko moraš dobit otrokovo pozornost - dokler je njej fino fajn, nima nobenega razloga, da bi se sekirala in ji je v bistvu treba naredit umetno tako, da ji ni fino (ker je nočem ne tepst ne rohnet nad njo, jo pač odnesem drugam in ji vzamem vse, s čimer bi se lahko zamotila in ji povem, da je to za kazen in seveda vprašam, če bi se rada pogovorila - v tem primeru se seveda takoj zmeniva in potem je navadno itak ok, saj razumejo, ko jim razložiš, samo do tega, da so pripravljeni poslušat, je treba prit).
Ronji se bo svet podrl, če ji vzameš igračo. Lejli lahko vzameš igračo iz rok, bo vzela drugo in se igrala naprej. Če bi ji vse pobral, se bo začela igrat s stolom, če boš to vzel, bo našla nekaj 3. sploh se ne sekira za to. Pri Ronji si kazni skoraj ne upam uporabit, ker njo tako prizadane že če jo bolj grdo pogledaš. Lejla se niti približno ne sekira za to . Zato kadar dela res nesprejemljive stvari, ji omejim to, kar njej ful pomeni - svoboda, v tem primeru gibanja (jaz sem ista, tako da jo ful razumem). Za manjše stvari pa jo odnesem v drugo sobo (zdaj je mala pridno izkoriščala to, da je vedela, da je ne morem nosit - ampak potem sem mela vsega dost in sem jo parkrat odnesla in zdaj je boljše - ker ve, da jo vseeno bom, če bo taka) in tam poberem vse igrače (ker če jih pustim, se glih ne sekira - se začne pa tam nekaj svojega igrat - saj pravim, da je bolj flegma ). Vedno vedno ji povem, da ko se bo hotela pogovorit, jo čakam. In navadno pride ven prej kot v minuti, večinoma že medtem, ko jo na najino posteljo dajem (se mi zdi, da če si jezen, je boljše otroka dat na posteljo - za vsak slučaj, ker takrat manj paziš, kako ga položiš, pa še oni včasih kaj opletajo).
Se pa strinjam z beti, pregovarjanje po pol ure ne pomaga, sploh če potem popustiš: pri nas imamo pravilo, da če je 2x ne, potem ne ostane. Prvič si dostikrat še premisliva, če pač vidiva, da otroku nekaj ful pomeni, nama pa takrat to glih ne toliko in ajde, naj ti bo. Če pa 2x rečeva ne (oz. kdorkoli od naju), ptoem pa pri tem ostane, brez debate. Tako da niti ne probavata, ker vesta, da nima smisla.
So pa otroci različno vodljivi - Ronja je zelo vodljiva, ampak zelo občutljiva - saj to gre skup - njej je veliko do tega, da se dobro razumemo in se bo poizkušala prilagodit. Hkrati bo pa čist sesuta, če karkoli ne bo tako, kot je navajena in kot ji je ok (pa naj bo to menjava vzg. ali pa preveč obiskov ali karkoli - ona rabi svojo dozo mami, pa če se na trepalnice postavim). Lejla pa je bolj samostojna in jo precej bolj bolj đoko, kaj si midva misliva, da bi ona morala, vendar pa ima to tudi dobro stran in se tud ne sekira, če jo v vrtcu pričaka nekdo 3., pa če se vlačimo sem in tja... Jo težko vržeš iz tira - in hkrati jo težko postaviš na tir za pospravljanje igrač .
Pri nas najbolj pali metoda 1-2-3 - to tudi pri Lejli, Ronji zdaj niti ni več treba rečt 123. po 3 se zgodi posledica. Pa da ne boste mislile, ju ne tepem ali kaj takega .
Res pa je, da imam sama dokaj visoke zahteve glede tega pospravljanja -sem ugotovila zadnjič, da v glavnem še vsi starši pospravljajo igrače za svojimi otroki, sama pa pričakujem, da kar razmečeta, tudi sami pospravita... Stari sta pa 4 leta in 2,5 let...
Aja, pa še to:fajn je ugotovit, kaj vašega otroka sprovocira in če se da, tisto omejite - če recimo rata nemogoč zvečer, ker je zmatran, ga probajte dat spat prej (taka je Lejla), č ese le da. če je nemogoč, če je lačen (taki sta obe, Ronja je bila pa potenciran primer, zdaj je malo boljše), potem naj ima res redno obroke, da mu ne bo nikoli cuker padel pod to mejo. Če ga sprovocira to, da se nekaj spremeni, ne da bi on bil o tem obveščen (recimo, da pride ponj v vrtec druga oseba kot jo pričakuje), potem ga probajte sproti obveščat (taka je Lejla, spremembe so lahko minimalne - recimo zadnjič ni prišla samo babi, ampak obe , ampak njej se je zdelo to čist nesprejemljivo, ker sva bili drugače zmenjeni;).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
. Drugače se pa tudi za majhne fantke veliko luštnega najde, za malce večje pa bolj težko, ni nič več kaj kjut recimo s kakšnimi živalicami (meni so všeč take reči), ampak vse skušajo narest kar nekaj kul, kot da so pri 4 letih že v puberteti 
. Težava je bolj v tem, da če se odločiš, da bo imel tvoj otrok ekstra komot oblačila, se pravi trenirke, vse ostale hlače, tudi če so mehke odpadejo, ker v pasu itd. le nikoli ne morejo biti takio mehke kot trenirke (enkrat me je 
postavil, na relana tla, ko mi je rekel, pa si ti za kak sprehod ali sproščujoče popoldne obleči kavbojke, strokovnajki pa že tako in tako pripročajo mehka in prožna oblačila. Saj mene tudi prime, da bi ju v kakšen luštkan kompletek oblekla... Pri punčki bo pa ful lažje, ker bo lahko v pajkicah 
, ker najbolj so problem glih hlače. Jaz imam pa prov manijo na roza zadnje čase, kar kupim, je roza 
in sem celo zvečer in ponoči vzela po 1 lekadol (je bilo res hudo!!!). Danes me je na sprehodu nekaj pritisk v ušesih zaj... Ne vem, nosečniško ali ne, nič kaj luštno. Drugače sem OK, trebušček počasi raste. Te dni se približuje 1. rojstni dan mojega drugorojenca, ne morem verjet 
. 
. zadnjič sem si celo ogledovala po spletu prekrasne hišice za punčke iz lesa. bo treba malo ustavit konje 
je tud kar pridna in me zbrcka mal na šihtu, mal doma, mal pred spanjem, mal med spanjem .. pa si pravm da kr nej ... je dobr znak .... je pa res, da pri meni ko sem bila prehlajena ni bila nič kaj manj aktivna 
/ mali je prehlajen, s tem da mu podnevi popolnoma NIČ ne fali, zvečer zaspi čisto fino, ponoči pa smrka, "hrope", kašlja - NE SPI, zjutraj pa spet vse kul. Ima katera kakšen nasvet kaj pomaga? z mokrimi brisačami na radijatorju sem poskusila povišat vlago, dvignila jogi pod kotom, zvečer mu konkretno prepucam nos . . . 
