katka37
|
Tudi sama sem študirala in dokončevala faks celo večnost (vpisala 1989, končala vse štiri letnike-predavanja, vmes dvakrat rodila-1994, 1995), ob dveh malčkih in brez pomoči babic sem morala najprej počakati, da sta mulčka vsaj malo zrasla, potem še, da dobim voljo... Trajalo je, da sem ugotovila, da rabimo še eno plačo (v službi nisem bila), da končno otrokoma kaj več privoščim, se totalno posvetila izpitom in končno 2001 diplomirala, sem bila ponosna, ko sta bila moja otroka na podelitvi diplome, tudi v zahvali v diplomski nalogi sem se jima ekstra zahavalila za njuno potrpežljivost, ker sem imela malo časa za njiju in sta zelo vesela, ko lahko to prebereta v njej, zanimivo, koliko jima to pomeni. Spet preveč filozofiram. Zato razumem vse, ki končujete z izpiti in diplomo, kar poročajte nam, kako napredujete tudi s tem, vzpodbuda veliko pomeni-smo z vami in vaši tudi, kar verjamite. Zaupajte vase!
|