rozika12
|
O Barika, si se pa hudo prestrašila. Samo da je vse dobro.
Pri ta prvi punci sva imela hudo preizkušnjo: imela je slab dan. Jokala, drla se je več ur. Po rokcah smo jo nosili, peli .... . No pa končno vsa zmatrana zaspi. A ja, jaz sem ji pred tem še jeziček namazala z eno viola tekočino, ki so jo takrat dajali, če je otro dobil soor (pa smo pol ugotovili, da tisto ni bil soor, temveč le normalno obložen jezik). No ko je zaspala, se ni nič več budila. Pa sem jo za lička. Nič. Pa sem jo rahlo potrepljala po trebuhu. Nič. Se ne gane. Trdo spi?!? Dvignem rokico, kar omahne nazaj. Ojojojojojojojojojoj!!!!! Kličem na nujno. Povem da sem ji pred tem namazala jezik, če to kaj škodi in tisti bumbar mi reče, da je v veliki količini zadeva strupena. Ojojojojojoojooj!!!!!!!!! Kaj sem naredila otroku?????
Moooooož, hitro na urgenco. Oba bleda. Tiho. V avto. Na metelkovo. Ves čas je punca bila čisto mirna. Jaz sem jo lupčkala, boga prosila ...... . Pridemo do zdravnika. Urgentno. Jo položim na previjalno, jaz vsa objokana. Mož ves bled. Ta mala pa, ko iz topa, weeeee weeeee. Jaz pa hitro jo dvignem, lupčkam in : ti se sam joki, ooooo, ti sam joki, oooooo, sam da si živa . Tista zdravnica naju je gledala, kot bibila marsovca. In vprašala, če še nisva videla utrujenega otroka, da ko zaspi, pač zaspi. In vse kar je bilo, je bil le trden spanec. Pa seveda klasično vprašanje izpod očal: Je to vaš prvi otrok?. Oba sva kimala kot kakšna prvošolčka.
Nazajgrede si je mož kar dva čika stlačil v usta in kadil. Jaz sem pa skakala in objemala ta malo.
Oh ja. Tako je to.
|
Natisni
. 
potem sem ga pa še ful dovg cartala pa božala, pa lupčkala, da bo ja vse ok 
napisat! Ce mene vprasas za tako pocetje ne more bit nobena depresija razlog... Boscek mali. 
