Nika v službi
|
Dober dan!
Sem neprespana, slabe volje, sitna, tečna, nataknjena, imam goste iz USA tukaj, goro dela (ja, to je pa tako, če več kot 2 uri kofetkaš), Nika pa mi je po moje dokončno zbolela.
Včeraj je sicer bila v vrtcu, ampak ni skoraj nič jedla, potem doma pa sploh ni vedela, kaj bi sama s sabo. Bi se crkljala, se ne bi crkljala, bi šla gor na tepih, ne bi šla gor, bi šla ven avto gledat (ker je Tomaž tokrat domov pripeljal Dacio Logan), pa ne bi šla, itd. Potem sta prišla še ata in mama na obisk, pa je sitnarila, kdaj gresta domov, pa da bi ona šla kar gor (sedeli smo spodaj v jedilnici), pa jima kar "adijo" govorila, skratka gostoljublje na višku. Ko sem jo potipala, se mi je zdela vroča, potem smo izmerili temperaturo malo pod 38, apetita ni imela, tožila je, da jo boli trebušček. Po rafalih pukcev je pridelala drisko (ampak samo enkrat, toda povsem tekoče ), potem je bilo malo bolje, proti večeru je oživela (skakala, imela ful energije), ponoči pa je bilo spet pestro. Jok, spanje, jok, selitev iz njene v najino posteljo in nazaj, kraval celo noč. Popoldan sem se itak odločila, da se vendarle gremo pokazat k P, pa sem poklicala tja (očitno nek sedmi čut, ali kaj) in mi pove, da je sedaj novost to, da naročajo na uro. Dobili sva termin danes ob 14:10. Me res zanima, koliko se bodo držali ure....
Tažana, kdaj se prideš pokazat v novem look-u? Bravo za mamico in vajin nakup ter tiste prijetne skupne trenutke, ki sta jih včeraj preživeli. Jaz grem tudi rada (uf, kdaj je bilo že nazadnje?! ) z mami malo po štacuncah, pa na kofetek, tak klasičen babji "mother & daughter" čvek. Simpatično. Se spominjam, kako je bila moja mami vesela, ko sem jo enkrat presenetila in zjutraj šla normalno v službo (takrat še ni bilo Nike), potem pa po dobri uri prišla nazaj, ji rekla, obleci se, greva v Benetke na kavo. In sva šli in se vrnili domov v poznih večernih urah. Je bil pa to en najlepših skupnih pohajkovanj. Tudi ona se tega tako rada spomni. Takole na jesen življenje staršem res lahko damo predvsem sebe in nekaj našega časa, ostale materialne stvari več ali manj imajo oz. so tako skromni, da si itak ničesar posebnega ne želijo. Vsaj moja dva sta taka, pa verjamem, da večina staršev.
No, sem malce skrenila s teme.... se vidi, da danes res ni moj dan.
2ursae, da niti ne pomisliš, da bi nas zapustila. Ja, to je grožnja. Kar ukvarjaj se z njo, če želiš, saj si pravnica. In še javno sem jo izrekla. Eto. Imaš dokaz in priče.
Glede Anžeta pa ti še enkrat dobronamerno svetujem, da ga sedaj v tem času do septembra, ko bo začel z vrtcem, čim več pelješ v družbo vrstnikov ter se počasi odcepljaš od njega (predvsem v fizičnem smislu, logiš). Moje osebno mnenje je, da mamice delamo večkrat veliko napako, ker otroke preveč priklepamo nase oz. hočemo biti mi tisti mediator, ki bo reševal težave, priskočil na pomoč... Pri tem pozabljamo, da moramo naše male bučke že počasi spustiti s popkovnice, ker preprosto morajo pokukati in okusiti veliki svet....
Pa vse najboljše tvojemu dragemu! Koliko pomladi pa šteje?
Teta beta, pogrešamo te, veš. Upam, da se nam 12.04. pridružiš. Kjerkoli že bo to, na Notranjskem, Gorenjskem, pri Žabarjih...
Letim na sestanek, pa še kasneje mogoče, če mi uspe.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pranjem in obešanjem, sam to bi jo pa rabla kar da stanuje pri nas 
. 
iščeš. 
) pa v CP na tortico - jaz je nisem... jeee zame 
. 
ni čisto nič časa 
