pajek
|
Naj vam še jaz zaupam svojo izkušnjo. Preden sem prvič zanosila, sem vedela, da imam pregrado. Po pogovoru z mojo gin. -novo (ravno takrat sem jo zamenjala ), sem se odločila, da poskusim zanositi s pregrado- kljub vsem tveganjem. Zanosila sem takoj. Tretji mesec me je dala preventivno v bolniško, ker je rekla, da je največ ss do takrat. Vse je bilo v redu. V 4.m. sem zakrvavela, bila sem par dni v bolnici, niso ugotovili zakaj. Potem sem do konca nosečnosti zakrvavela še trikrat, za vsako bila par dni v bolnici, nikoli niso nič ugotovili in tudi nikoli niso omenjali pregrade zaradi tega.Rodila sem normalno, dva dni pred rokom, zdravega otroka. Ko sva se odločila z možem za drugega otroka, pa sem rekla, da grem operirat pregrado, DA BO JA DRUGA NOSEČNOST BREZ TEŽAV ! Jemala sem tabletke, se naročila v bolnici ( v Celju se čaka 3. m. ), poseg je minil brez težav, rekli so , da je treba 3. m. počakat. Ko sva šla v akcijo je ratako takoj. Bila sem presrečna in niti slučajno nisem pomislila, da bi lahko bilo kaj narobe. Pa je bilo. V 12. t. so ugotovili, da je plodek umrl. Kmalu sem spet zanosla in spet nimam sreče. Spet je tukaj 12. t. in moj plodek ima zelo, zelo hude okvare in moram iti na čiščenje. Se opravičujem, ker sem se tako razpisala, a hočem povedati, da če bi se zdajle še enkrat odločila. pregrade ne bi dala ven.
|