VANILI
|
Helou mamčice!
SAMO NA HITRO, KER SEM V SLUŽBI
KASIJA - se spomnim dnevov s Teotkom, ko sem praktično cel dan visela v pižami bolj ko ne okoli pojstle, ko se je isto dogajalo. Ampak je bila faza, potem smo šli na "bolje". a nikoli ga nisem prikrajšala, čeprav sem včasih resnično trpela. A sem potrpela za mojega sineta
si pa predstavljam, kako naporno ti more bit zdaj in te podpiram kakor koli.
celo pri nas je naporno, en tak tipični jutr zgleda nekako takole:
- driiiiiin! (ura zvoni). Moj se dvigne, potem še mene previdno ,ker če imam srečo, teo ravno ne visi na joški. Potem si pretegnem vrat da prečekiram, kje me danes boli (od nočnega dojenja v spanju sem včasih totalno zaležana saj se spanec zgodi v zelo čudnih otroku-prijaznih-mamici-malo-manj položajih)
- ko sedeva k zajtrku (to je še mirni del jutra, ki traja ponavadi kakih 5-100 minut), se zasliši od zgoraj: mamiiiiiiiiii! jasno, žabo se je zbudfil, pa naj bo ura 5 ali 6 zjutraj.
- Jaaaa, greeeee! in grem ponj. pričakajo me zelo zbujene živahne učke in nasmejana faca, zaradi katere potem dobim zagon za naslednjo uro in vse operacije, ki morajo biti izvedene do trenutka, ko se zapeljem v službo.
- žabo se na poti do dol spomni, da bi lahko Žibvo zbudil in ponavadi zmaga on in ne moje prigovarjanje, naj jo še malo pusti spati. >Zleze k njej in je tako nežen, da spet dobi plus pike, ki jih bom kasneje v jutru krvavo potrebovala, da ne bom po domače pop*zdila.
- žabo in živa se zabavata v sobi, z enim ušesom sem pri njima, sicer skušam pogoltniti zajtrk, če imam smolo, moj mora it tok prej, da moram potem sama zrihtat deco.
- "mami, prit naju pogledat"! "jaaaasamo oblečem se!"
- šibam gor in ju nekako spravim dol. "Masmi, lačna sem!" "Njam, njam!" slišim iz obeh ust hkrati. Teota priklopim, Živa pač mora počakat, naj si gre medtem po gatke in štumfe. Medtem ko dojim, se ona na poti do sobe spomni, da bi še nekaj narisala, ponavadi že na pol slečena iz pižame. Ker je ne vidim, predvidevam, da je žešla po oblečt. Ko spoznam, da ni šla, me skor kap. Jo ponovno pošljem. >Mali se medtem crklja in zabava z mojimi lasmi, kar pomeni jih vleče s prstki in jih cufa. ne misli še se odklopit.
- Medtem le pride >Živa dol. "Kaj bom mela pa zgoraj?" vprasšanje, ki bo zahtevalo spet pregovarjanje, itak. Bitka že vnaprej izgubljena, a kljub temu vztrajam, kot da bi bilo prvič
 . Neeeee, tega pa že ne bom mela! jasno ,da ne, kaaj sem si mislila sploh... uspem odklopit žabota, ki medtem, ko grem k živi spleza na kavč in me kliče, češ glej kaj znam. Grem po njega, hop na bok in v dobo raziskovat kaj oblečt. Po nekaj minutnem poregovarjanju je Živa oblečena, če mam srečo, brez dolgega nosu. - ...
- kašico pripravit in vse za na pot za žabota. Ko vidi fruchtzwerge, ki je za sabo, bi ga ob takoj. <pregopvarjanje, kompromis: nekaj drugega. Sirček, ok. "Jaz bi pa kakav!" In jasno ,da bvi ga žabo tudi.
- kakav... živa se polije
 , teo hodi brez plenice okoli, ker je vstal iz kahlice. Grem hitro po majco za živo, teortka oblečem, spotoma zbrišem lužico na tleh in operem vse presmete, ki so bili deležni lulanja. - torba spakirana, teo oblečen, vse čisto in suho. jes!! teotka nesem k tašči, živa naj se medtem obuje. Pridem nazaj, ni obuta, pst je med knjigami. ŽIIIIIVAAAAAA meni se mudiiiiiii
- daj me ti. ok, obujeva superge, pograbim svojo torbo, pogledam, če sem oblečena in obuta in nimam v laseh kakšno hrano ali nalepko (se je že zgodilo)
 in greva v avto.
- Peljem v vrtec, na srečo v 3 minutah tam. zakaj? ker danes imajo športen dan in grejo na hrib. Živa pa nič s sabo, jasno.
- šibam domov, seveda že zamujam. spakiram ruzaček, vodo, superge, trenerko. šibam nazaj v vrtec.
- oddam, ršim.
- če ima srečo, se najde kaka kolona, ponavadi sdmetar, ki ga ne moreš prehitet.
- čez 10 minut parkiram in to pred blokom (rdino tam plac, ni znaka za prepovedano), kjer me že čaka jezna stara baba, ki mora nahrulit ker se tam pač ne parkira in ker ona mora diihat onesnaženje od mojega avtomobiala. Tudi vam lep dan! ji vrnem in tadaaaaaam! pridem minuto do zvonenja na šiht...
pa to je samo jutro!
če ne bi tok jedla, kokr jem, me po moje sploh ne bi več bilo na tem svetu. tak opa si delam podzavestno zalogo, ker očitno vidim, kako reči grejo hehe
sobota - zelo rada bi prišla. a lahko pripeljem še eno visiko nosečo prijateljico iz junijk??
papa!!!!
_____________________________
The only man who had his work done by Friday, was Robinson Crusoe.
|
Natisni
Vjezik ga pa jaz ne bi sama na silo rinila, ker so v jeziku žilice, ki jih lahko poškoduješ. In mora bit res strokovno narejeno. 
Ali pa mogoče le, vsaj en teden....bomo vidli sproti. Ma sm lih tko vesela, da grem delat, res....
, upam, da bodo druge vedele kaj več.
