IZVIRNO SPOROČILO: tweed

IZVIRNO SPOROČILO: Kontrakarambolšrauf
Jaz samo lahko rečem zase, da ga ni vraga, ki bi mi to leto vzel. Niti mož ne. Je to prvo leto tako hitro minilo da se dvakrat obrneš in je konec in ne menjam ničesar za to da vidim prvo kobacanje, postavljanje na nogice, prve "besede"........tega ne menjam za nobeno službo in za nobeno plačo ali nadomestilo ali karkoli že.

Se pridružujem temu... Tudi zame je to enako pomembno... Ampak nisem mama... In po mojem mnenju nisem samo pomočnik mame, tudi v prvih 3 mesecih njunih življenj ne...

IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

V vsakem primeru, pa je zlo pomembno, da je oče veliko z otrokom, ker otrok POTREBUJE OBA. na to akr prevečkrat pozabimo.

Zakaj bi narava poskrbela, da sta za spocetje otroka potrebna moski in zenska...ce bi bila po rojstvu otroku nujna samo mama?

Ne samo mama, ampak bolj mama, velika razlika.

Saj poznate pregovor: "Če hočeš otroka dobro vzgojiti je za to potrebna cela vas."

IZVIRNO SPOROČILO: rotkappchen

IZVIRNO SPOROČILO: čipka

ampak ko se otrok rodi se spremenijo pogledi, razmišljanja.

to je res
bomo vidl, kako boš pisala po rojstvu

OK...nič ne rečem zoper to, da je teorija eno in praksa drugo...ampak...dejstvo je, da se po porodu ne bo nič spremenilo, vsaj v zvezi z odločitvijo ne, kajti mislim, da bi bilo zelo nonšalantno se po porodu sprenevedat in spreminjat svoje odločitve in obljube, ki si jih predhodno dal delodajalcem in nenazadnje CZS.

Zagotovo pa vem, da bom napisala kako sem ponosna na svojega partnerja, ki že zdaj čaka na realizacijo svojega deleža

papa

IZVIRNO SPOROČILO: Mič II
Pomocnik , kje si pa to nasel?

IZVIRNO SPOROČILO: Didlinaa

Pa kdaj pomisliš na to, da mogoče ne bo šlo tako po planu kot misliš da mora it? Veš, moja frajla flaše ni mogla niti pogledat, je blo samo dretje. Je bla joška zakon. kaj boš pa potem naredila? Sam to je samo en primer izmed mnogih, ko otrok resnično potrebuje samo mamo.

V bistvu niti ne vem kaj sploh hočeš tukaj povedat s svojimi posti, sej vemo kakšne so pravice in jih skoristimo kot jih želimo, ne?

In ja, ko se ti bo otrok rodil, pa ko boš prišla z njim do 3 meseca starosti, ti bo vse jasno. Prej sigurno ne.

Ampak ne mislit, da sama (oz. s partnerjem) ne razmišljam o tem in si vsakodnevno ne zastavim vedno več novih vprašanj, na katere si včasih lažje včasih pa težje odgovorim.

IZVIRNO SPOROČILO: rotkappchen

IZVIRNO SPOROČILO: Didlinaa

Pa kdaj pomisliš na to, da mogoče ne bo šlo tako po planu kot misliš da mora it? Veš, moja frajla flaše ni mogla niti pogledat, je blo samo dretje. Je bla joška zakon. kaj boš pa potem naredila? Sam to je samo en primer izmed mnogih, ko otrok resnično potrebuje samo mamo.

V bistvu niti ne vem kaj sploh hočeš tukaj povedat s svojimi posti, sej vemo kakšne so pravice in jih skoristimo kot jih želimo, ne?

In ja, ko se ti bo otrok rodil, pa ko boš prišla z njim do 3 meseca starosti, ti bo vse jasno. Prej sigurno ne.

Hm...

Prav...lahko me ožigosaš za lahkomiselno frajlo, ki se ji niti ne sanja v kaj se podaja...ni panike, se mi je koža v poteku žeivljenjskih izkušenj kar pošteno odebelila tako da. Ampak ne mislit, da sama (oz. s partnerjem) ne razmišljam o tem in si vsakodnevno ne zastavim vedno več novih vprašanj, na katere si včasih lažje včasih pa težje odgovorim. NO...večkrat mi pri tem pomaga kakšen konstruktiven nasvet ali pobuda iz foruma...NO ZATO SEM TUKAJ in ZATO ŽELIM SEM IN TJA KAJ POVEDAT...no je pa razlika v diskurzu...kadar napišem nekaj in želim pač za to dobiti mnenje drugih...zgolj za to, da vidim kako drugi mislijo...in razlika ko pišem nekaj, zaradi česar se moram recimo branit. Vsekakor pa ne želim vsiljevat mnenja...četudi je povsem diametralno recimo tvojemu in zato nimam namena pisat prezirljivih komentarjev...

Hvala tudi za skrb z dojenjem...četudi je bil zdraven dodan očiten podton...ampak, dovoli da si pa zdaj jaz drznem tebi malo RAZJASNIT POGLED. Ja joška...ali centrala, kot se kdaj moj dragi šali...no ena joška, ki je po formi sicer povsem OK je že od mojega rojstva neuporabna za dojenje, saj ima žleze tako zmedene, da skozi njih ne bo prišlo nič ven...Druga, tista ki pa je bila hipotetično povsem primerna za hranjenje otroka, pa je že dve leti povsem neuporaben del mene, za kar se gre zahvaliti načeloma prikupni živalici, ki praviloma živi v vodi in ima klešče...občasno pa pošteno prizadane človeka, ki ima le srečo da ostane živ. Torej...sem vesela zate, da si lahko dojila.

nočko...

IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

Ampak ne mislit, da sama (oz. s partnerjem) ne razmišljam o tem in si vsakodnevno ne zastavim vedno več novih vprašanj, na katere si včasih lažje včasih pa težje odgovorim.

Tudi ce nimas odgovor, naredita tako, kot cutita, da je dobro in prav za vajino druzino :).

IZVIRNO SPOROČILO: Mesečnica

IZVIRNO SPOROČILO: nicimoja

Nekaj najlepšega, da se lahko eno leto non stop posvetiš svojemu otroku, ga opazuješ kako napreduje, izgovarja prve besede, ga dojiš kadar želiš.

S tem se pa jaz ne strinjam. Ja, smo pač različne, a ne? Meni materinstvo veliko pomeni, zelo rada imam svoja otroka, pomembne so mi urice, ki jih preživim z njima, a eno leto, ko se skoraj nonstop ukvarjaš z otrokom, je zame enostavno preveč. Vsaj tako sem občutila na prvem porodniškem dopustu. Jaz sem kot oseba sama zase in za svoje dobro počutje nujno potrebovala tudi drugačne izzive kot le materinstvo in sem šla po enem letu z veseljem tudi nazaj v službo, ker sem čutila, da že izgubljam del sebe, ki sem ga izpolnjevala s službenimi izzivi. Pa nisem karieristka.

IZVIRNO SPOROČILO: Didlinaa


In ja, ko se ti bo otrok rodil, pa ko boš prišla z njim do 3 meseca starosti, ti bo vse jasno. Prej sigurno ne.

IZVIRNO SPOROČILO: tweed

IZVIRNO SPOROČILO: Kontrakarambolšrauf
Jaz samo lahko rečem zase, da ga ni vraga, ki bi mi to leto vzel. Niti mož ne. Je to prvo leto tako hitro minilo da se dvakrat obrneš in je konec in ne menjam ničesar za to da vidim prvo kobacanje, postavljanje na nogice, prve "besede"........tega ne menjam za nobeno službo in za nobeno plačo ali nadomestilo ali karkoli že.

Se pridružujem temu... Tudi zame je to enako pomembno... Ampak nisem mama... In po mojem mnenju nisem samo pomočnik mame, tudi v prvih 3 mesecih njunih življenj ne...

IZVIRNO SPOROČILO: Didlinaa
....Ampak ne bit tolk prepričana, da ti bo šlo po trenutnem cilju vse kot po maslu. Ker ko rodiš, boš sigurno drugače razmišljala. To ti govorijo vse tukaj, če nisi razbrala.

IZVIRNO SPOROČILO: Mesečnica

IZVIRNO SPOROČILO: tweed

IZVIRNO SPOROČILO: Kontrakarambolšrauf
Jaz samo lahko rečem zase, da ga ni vraga, ki bi mi to leto vzel. Niti mož ne. Je to prvo leto tako hitro minilo da se dvakrat obrneš in je konec in ne menjam ničesar za to da vidim prvo kobacanje, postavljanje na nogice, prve "besede"........tega ne menjam za nobeno službo in za nobeno plačo ali nadomestilo ali karkoli že.

Se pridružujem temu... Tudi zame je to enako pomembno... Ampak nisem mama... In po mojem mnenju nisem samo pomočnik mame, tudi v prvih 3 mesecih njunih življenj ne...

Se strinjam s tabo, tweed.

Mati narava je pač naredila tako, da smo ženske tiste, ki otroka "naredimo" in ga spravimo na svet, to pa še ne pomeni, da imamo zato avtomatično več pravic kot njegov oče. Očetje prav tako pogrešajo trenutke z otroki, kot ji me. Jaz bi del svojega dopusta možu prepustila že zato, da bi imel priložnost, da je malo več z otrokom, da se lahko bolj spoznata, navežeta en na drugega ... To se mi zdi neprecenljivo za njun odnos.

To, da mož prevzame del dopusta za nego in varstvo otroka, zame ni nobeno odpovedovanje, kot to poudarjajo nekatere mame, gre le za prenos pravice do dopusta na drugega starša, točno to, kar predvideva tudi zakon. A ni zanimivo, da je v tem primeru zakon bolj življenjski in razumen, kot pa mnoge mamice in očetje? Zakon pravi, da imata pravico do dopusta za nego in varstvo otroka oba starša, kateri jo bo izkoristil (eden ali oba), je pa stvar njunega dogovora. No, meni se zdi najbolj pravičen tak dogovor, da jo izkoristita oba, seveda pod pogojem, da ima tudi očka željo, da je z otrokom. Moj mož to željo ima in zato je edino fer, da to možnost tudi dobi. S tem, ko grem jaz po pol leta nazaj v službo, on pa na dopust za nego in varstvo otroka, se jaz ničemur ne odpovedujem, samo možu omogočim koriščenje njegove pravice. Jaz bom še vedno videla otroka, še vedno bom z njim, samo pač malo manj, kar bi se pa konec koncev tako ali tako zgodilo, ko bi se iztekel dopust za varstvo in nego otroka. Otrok pa zaradi tega ne bo nič na slabšem, kvečjemu na boljšem, ker bo uspel malo bolj spoznati tudi svojega očka.

Torej, če je povprečna plača okrog 900 €, je potem 2,5x te plače 2.250 €. Če to presežeš, ti ne dajo več 100% nadomestila, dajo ti pa 2.250 € In kje je zdaj tu problem, če 1 leto dobivaš 2.250 € na mesec?
No tega pa jaz ne "kapčim"...

A ni zanimivo, da je v tem primeru zakon bolj življenjski in razumen, kot pa mnoge mamice in očetje?

IZVIRNO SPOROČILO: Mič II

A ni zanimivo, da je v tem primeru zakon bolj življenjski in razumen, kot pa mnoge mamice in očetje?

Ne, to je normalno.
Zakoni so zato, ker cloveku zmanjka morale.