|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Pogovori o raku
19.6.2009 12:54:03   
uwaga
Vidim, da se vas je kar precej oglasilo.
Me veseli. Včasih dobro dene že samo če spregovoriš, da daš iz sebe.
Je pa krasno če uspe pacient in njegovi bližnji najti vir pozitivne energije. Kar pač imaš rad in za kar se je vredno potrudit.
To vsak pri sebi najbolj ve. Jaz sem našla "tisto" v svojih dveh mulčkih. Neverjetno koliko veselja in moči dobi človek ob otrocih. Čeprav je bilo to naporno obdobje tudi za hčerko, sin je bil pa še premali in ni dobro razumel kaj se dogaja.
Sicer pa moram priznati, da so mi ob strani stali tudi starši, sestra, vsi prijatelji..
Glede partnerja pa...  je bilo naporno.
Bom pa tukaj prosila vse tiste, ki imate sorodnike in prijatelje s to diagnozo, če delite z mano strahove in žalost.
Upam , da nisem preveč predrzna, a rada bi razumela še ta pogled na situacijo, ki je sigurno nekoliko drugačen od mojega.

(odgovor članu maca m)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Pogovori o raku
19.6.2009 13:09:06   
jagoda77
kljub bolezni je vedno treba vztrajati do zadnjega diha... moja mami je žal pokojna, vendar sem kljub grozni diagnozi skoz mislila pozitivno in ji s tem lajšala zadnje dni....

meni se pa ni problema pogovarjat, pa ne vem zakaj bi moral biti črnogled, da sej se da pozdravit marsikaj, z dobro voljo pa še toliko prej....

(odgovor članu maca m)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: Pogovori o raku
19.6.2009 13:23:38   
frutka_
Tudi mi smo se pred kratkim srečali s kruto usodo. Rak je iz naše družinske srčike iztrgal mojega ljubega atija. Izkušnje, ki smo jih imeli z ostalimi ljudmi ob njegovi bolezni so v glavnem pozitivne, če lahko tako rečem. Prijatelji, sorodniki,  sosedi, vsi! ki poznajo našo familijo so hodili k njemu, k mamici, k nam domov in atija bodrili, mu vlivali pogum in moč. To nam je ogromno pomenilo, da nismo sami. Ko se je bližal konec smo za pomoč prosili tudi društvo Hospic. Krasni ljudje, sami prostovoljci, ki pomagajo v težkih trenutkih negotovosti.


(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Pogovori o raku
19.6.2009 13:25:40   
šnucika
IZVIRNO SPOROČILO: tažana

Tudi jaz sem trenutno tista pozitivna oseba, ki bodri svojo mati. s to razliko, da je ravno ona tisti, ki zbijo vso pozitivo. po 14 dneh sem jo morala ustavit, ker mi je nonstop govorila kaj moram naredit, ko bo umrla...
Dve leti nazaj je za rakom umrl oče sama ga je rihtala in bila vedno pozitivna- za sebe pa je čisto odpovedala. user posted image
Sedaj sem dosegla vsaj to, da se za mene trudi zjutraj vsat iz postelje, pojesti zajtrk...
Tudi kakšen dan ko se počuti bolje in jo kdo vpraša kako je, odgovori: Ah, slabo! Ves čas govori o bolezni ampak vedno s prizvokom- saj bom tako ali tako umrla... Če pa jo opomniš reče pa samo: Saj sem samo realna!! user posted image
 
No ja, jaz ne bom obupala. za svojih 52 let je čisto premlada, da jo ena diagnoza spravi na drugo stran- kjub temu, da ji zdravniki nič lepega ne obljubljajo.




si poskusila poiskat kakšen nasvet na Onko?Mislim,da imajo pomoč in svetovanje svojcem in psihološko pomoč bolnikom.
Hudo je,ko se bolnik vda v usodo in obupa....

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!




(odgovor članu tažana)
Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Pogovori o raku
19.6.2009 13:33:54   
uwaga
Šnucika dober nasvet!
Kolikor vem je ambulanta kjer nudijo psihično pomoč in podporo na Onko.
Se mi pa zdi, da pozabijo ponudit to možnost.

(odgovor članu šnucika)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Pogovori o raku
19.6.2009 13:51:11   
šnucika
IZVIRNO SPOROČILO: uwaga

Šnucika dober nasvet!
Kolikor vem je ambulanta kjer nudijo psihično pomoč in podporo na Onko.
Se mi pa zdi, da pozabijo ponudit to možnost.




na zloženkah,ki so na Onko sem to videla....po mojem bi se tudi na netu našlo telefonske...bom poskusila kaj poiskat.

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!




(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: Pogovori o raku
19.6.2009 13:58:56   
šnucika
http://www.onko-i.si/sl/za_javnost_in_bolnike/prostovoljno_delo/

tule je nekaj o pomoči bolnikom in svojcem

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!




(odgovor članu šnucika)
Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: Pogovori o raku
30.6.2009 10:42:50   
uwaga
Heeej punce!
Spet se malo javim. Sem bila včeraj na redni kontroli - tehničnem, da sem spet počvekala z zdravnikom, popila belo kavo ( na OI imajo zelo dobro kavo, pa kelnarja sta ful prijazna in zabavna), pa seveda zrihtala en platfus na rit.
Spet imam mir za eno leto.
Dobila sem pa telefonsko št. za gensko ambulanto.
A ima katera kaj izkušenj s tem? Bi prosila za malo informacij.
Poklicala bom čez kak dan, pa če mi lahko karkoli poveste mi bo v pomoč, da lahko čimveč vprašam.
Sicer pa lep dan in čimveč zdravja vsem!

(odgovor članu šnucika)
Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: Pogovori o raku
30.6.2009 20:33:10   
viktorija80
Se vam bom še jaz pridružila pri tej debati. Sicer sem popoln laik,kar se tiče diagnoze rak in bom zato tudi povedala svoje mnenje s tega vidika.
Meni se zdi normalno,da ob tej diagnozi najprej pomisliš na slabo,ker je kljub napredovanju medicine to še vedno huda in zahrbtna bolezen. Vendar pa vseeno mislim,da ko se pobereš iz prvega šoka greš naprej in se boriš in poskušaš mislit pozitivno in pri tem definitivno pripomore neka moralna podpora bližnjih.
Sama imam malce drugačno izkušnjo. Sin je srčni bolnik.Takoj po rojstvu je bil operiran na srcu,nedolgo nazaj pa sem zvedela,da so se pojavile nove težave in trenutno čakamo na zaključek. Je pa dejstvo,da bo potreboval za te težave več operacij.  Seveda je to za naju z možem hud šok,potem pa sva doživela še šok od vseh bližnjih,ki preprosto niti ne vprašajo niti nama ne dajejo kake podpore,v glavnem nič od nič.

Vidim in spoznavam,da se ljudje o hudih stvareh ne želijo pogovarjat. Morda zato,ker ne najdejo primerne tolažbe,morda si mislijo,da te bodo pahnili še bolj v obup...ne vem,ampak boli,ko se v taki hudi stiski obrnejo vstran in se delajo,da je vse v najlepšem redu.
Midva z možem sedaj drug drugemu dopovedujeva,da bo vse v redu,vendar je bistvo,da moraš najprej sprejeti bolezen in se zanesti samo na sebe in seveda zdravnike in se borit.

Vsem,ki se borite ali pa ste že premagale to bolezen pa želim veliko moi in pozitivne energije še v naprej.

(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: Pogovori o raku
1.7.2009 13:56:25   
šnucika
IZVIRNO SPOROČILO: uwaga

Heeej punce!
Spet se malo javim. Sem bila včeraj na redni kontroli - tehničnem, da sem spet počvekala z zdravnikom, popila belo kavo ( na OI imajo zelo dobro kavo, pa kelnarja sta ful prijazna in zabavna), pa seveda zrihtala en platfus na rit.
Spet imam mir za eno leto.
Dobila sem pa telefonsko št. za gensko ambulanto.
A ima katera kaj izkušenj s tem? Bi prosila za malo informacij.
Poklicala bom čez kak dan, pa če mi lahko karkoli poveste mi bo v pomoč, da lahko čimveč vprašam.
Sicer pa lep dan in čimveč zdravja vsem!



Fajn,da je spet za tabo.....sicer meni odleže šele,ko pridejo izvidi in da so OK.user posted image   Glede genske ambulante pa nimam izkušenj..nekaj mi jo je ped zanositvijo omenjal G,ma potem ni bilo potrebno.

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!




(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: Pogovori o raku
1.7.2009 14:33:04   
2mama
pri nas je najprej zbolela babica, rak na očesu. bila je brez volje in brez pravega vedenja, kakšna bolezen je to (15 let nazaj). hitro je umrla.

pred 8 leti je mama prvič zbolela za rakom na črevesju. po operaciji se je hitro postavila na noge, uvedla zdravo prehrano, po dve uri hoje na dan. postala je drug človek. po petih letih se je rak ponovil (vmes je opustila "zdrave" navade). tokrat ni zmogla več. kljub našemu spodbujanju je rekla, da ne gre še enkrat čez vse to. iskala je sicer razne alternativne metode, ampak še to po moje bolj zaradi nas kot zaradi sebe. umrla je dve leti nazaj, rak je bil po vseh notranjih organih, od ledvic, pljuč, črevesja, kosti...

tako da imam doma živ prikaz tega, da se s pozitivno energijo zmore...

ganjena sem, ko berem vaše zgodbe in vaš pozitivni odnos do bolezni in življenja...

(odgovor članu šnucika)
Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: Pogovori o raku
8.7.2009 20:15:57   
uwaga
Evo sem klicala v gensko ambulanto.
Imajo zelo prijazno sestro. Na kratko mi je razložila potek testiranja.
Poslal mi je vprašalnik, sem ga izpolnila in poslala nazaj, zdaj pa čakam, da me naročijo še na "čvek".
Potem bomo videli dalje.
Sem pa ob reševanju vprašalnika ugotovila, da tudi v moji družini previdno zadržujejo podatke o bolezni. Je malo več raka kot sem bila seznanjena.

(odgovor članu 2mama)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: Pogovori o raku
10.7.2009 14:40:34   
šnucika
IZVIRNO SPOROČILO: uwaga

Evo sem klicala v gensko ambulanto.
Imajo zelo prijazno sestro. Na kratko mi je razložila potek testiranja.
Poslal mi je vprašalnik, sem ga izpolnila in poslala nazaj, zdaj pa čakam, da me naročijo še na "čvek".
Potem bomo videli dalje.
Sem pa ob reševanju vprašalnika ugotovila, da tudi v moji družini previdno zadržujejo podatke o bolezni. Je malo več raka kot sem bila seznanjena.



zakaj pa greš v gensko?

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!




(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: Pogovori o raku
10.7.2009 14:54:57   
tažana
Vidim da sem in tja še kaj poklepetate.
No pri nas se je stanje malo izboljšalo. po prvi dozi kemoterapije je telo odreagiralo odlično. Tumor se je zmanjašl (posledično tudi bolečine) in počutje je boljše. Zjutraj sama vstane in si naredi zajtrk, kosilo. gre ven in se sem in tja celo posmeji user posted image .

Še vedno štrajka pri prosure napitkih saj jih ne pije!! Obljubi vendar obljube ne izpolni. nekajkrat sem poslala moja hčerko naj ji nese požirek. to je nekajkrat pomagalo ampak samo za en požirek- kje sta šele 2 prosura na dan user posted image .

Sedaj je v procesu druge doze zraven pa ima še obsevanje. Ugotovila je da je 9 dni po dozi grozno slaba potem pa se stanje izboljša. in sedaj jo na podlagi teh dobrih dni vlečem naprej naj vedno, ko ji bo hudo misli, da bo minilo čez 9 dni. Še patronaža ji je rekla, da je to isto kot bi šla rodit. tudi lahko pričakuje, da bo neprijetnim občutkom konec in bo lažje prenašala teh 9 dni.

Ja, gremo iz dneva v dan in upamo na najboljše.

Čestitke vsem za dobre rezultate na kontrolah user posted image . ne morem vam povedat, kako se veselim z vami user posted image .

Pridne bodite...

(odgovor članu šnucika)
Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: Pogovori o raku
10.7.2009 16:20:17   
uwaga
Tažana - ne dajte se!
Zdravljenje je naporno, zato se dela male korake. Počasi, vztrajno pa se lahko bližaš cilju.
Držim pesti za mamo in vse vas, da boste našli čim več prijetnih trenutkov, veselih dogodkov in nasmehov, ki naj bodo razlog, da se še naprej borite.
Pa prosim poročaj kako vam gre.

Šnucika - gensko testiranje mi je pred par leti priporočal onkolog-kirurg predvsem zato ker sem zbolela pri 27. letih, pa je rekel, da bi bilo dobro preveriti, če so ogrožene moja mama, sestra in hči.
Moj onkolog mi je takrat dal telefonsko in mi svetoval, naj dobro premislim, predvsem kaj bi mi pomenilo če se izkaže, da smo bolj ogrožena družina.
Nekatere ljudi psihično precej obremeni tak podatek.
No v tistem času so ugotovili, da ima hčerka gensko okvaro. Na zadnjem pregledu sem povprašala onkologa kaj bi to pomenilo za njo.
Ali je kaj bolj ogrožena, oz. kdaj je smiselno začeti s preventivnimi pregledi.
Pa me je napotil v gensko.
Zdaj bomo pa videli kaj bodo ugotovili.

(odgovor članu tažana)
Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: Pogovori o raku
12.7.2009 13:47:15   
šnucika
Razmišljam,da tole gensko testiranje ni napačna stvar...sploh pa,ker je v naši familiji po mamini strani veliko problemov s ščitnico...prababica rak,nečakinja od moje babi rak,jaz rak,moja mami velik benigni tumor...

tažana....drži se...iskreno upam,da vam bo skupaj uspelo mamo spravit nazaj k pozitivnemu razmišljanju!user posted image user posted image user posted image

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!




(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 41
   RE: Pogovori o raku
14.7.2009 10:51:08   
honey
Pozdravljene

Sicer sama k sreči nimam izkušnje s to zahrbtno boleznijo, imam pa svakinjo, katera je ravno na hčerin 11. rojstni dan izvedela, da ima njena mami raka. Sumili so sicer že nekaj časa, ampak tisti dan je dobila potrditev. Dolgo mi ni povedala za to, zlomila se je tik preden so odšli na dopust in mi je povedala. Sicer ima še 2 sestri - ena je bila takrat tik pred tem, da bo rodila in ji niti niso hoteli povedati za izvide, druga ima pa tudi dva majhna otroka, ki sta oba zelo bolna. Skratka, nima nikogar, kateremu bi se potožila - no, razen moža.

Zdaj pa mi prosim ve svetujte, kaj naj naredim. Ker ne vem, kaj naj naredim drugega kot to, da jo poslušam, da se zjoka, ko pride k meni. Problem je še toliko večji, ker ne morejo ugotoviti žarišča, kjer se je bolezen začela. Dala je že ogromno preiskav čez (preiskava črevesja, punkcijo jeter in ne vem kaj še vse), pa ji sploh ne morejo določiti. V glavnem so samo to rekli, da ima metastaze že povsod. Tako da ji dajejo tudi zdravniki zelo malo upanja.

Otrokom (14 let, 11 let in 2x 2 leti) sploh še niso povedali in se mora dobesedno skrivati pred njimi vsa objokana. Pred dopustom jo je hčera (11 let) večkrat zalotila vso objokano in potem si je morala izmišljevat vse sorte - ker je pa rekla, da jim bo povedala tik pred zdajci, da ne želi, da jo otroka gledata kot bolno osebo, ampak še vedno tako kot vesta, da je, čeprav je zelo bolna. Povrh vsega ji pa "probleme" dela še oče, saj pravi, da ko bo mami (njegova žena) umrla, da čez 14 dni itak tudi njega ne bo več.

Res ne vem, kaj naj naredim. Prosim, povejte mi tiste, ki ste šle skozi to, kaj naj. Ali je dovolj, da jo samo poslušam, da ji nudim oporo? Sploh ne vem, kako naj ji drugače pomagam?


_____________________________

V meni živi vitka ženska, ki bi rada prišla na površje. Običajno to kozo lahko utišam samo s piškoti.

(odgovor članu šnucika)
Neposredna povezava do sporočila: 42
   RE: Pogovori o raku
14.7.2009 11:19:14   
Tanja55
IZVIRNO SPOROČILO: šnucika

Razmišljam,da tole gensko testiranje ni napačna stvar...sploh pa,ker je v naši familiji po mamini strani veliko problemov s ščitnico...prababica rak,nečakinja od moje babi rak,jaz rak,moja mami velik benigni tumor...

tažana....drži se...iskreno upam,da vam bo skupaj uspelo mamo spravit nazaj k pozitivnemu razmišljanju!user posted image user posted image user posted image


Pozdravljena šnucika,

bolezni ščitnice so dedne in se jih da precej hitro odkrit s testiranjem ravni ščitničnih hormonov v krvi. Žal je tako, da so simpotmi običajno blagi na začetku in se jih hitro spregleda, ko zadeva zraste na dovolj vidno velikost je pa že lahko (pre)pozno. Vem pa, da je rak ščitnice eden izmed najbolj ozdravljivih in če ga ujamejo dovolj zgodaj je lahko okrevanje popolno. Moja mami je žal umrla zaradi raka na ščitnici, zdravili so jo pet let in imela je pet normalnih let brez bolečin in brez kakršnih koli večjih ovir. Za ščitnico pa jaz vsako leto dam kri ob rednem pregledu, povem osebni zdravnici, da bi dala preverit še hormone in to je to. Itak mi vzamejo pač mal več krvi in izvidi mal dalj trajajo...drugega pa ni. Pazim na prehrano in pozorna sem na kakšne morebitne simptome.

Napišem lahko cel roman o vsem tem, sem bla skoz z njo, pri vseh postopkih in ena izmed vas je spraševala kako to bolezen doživljajo svojci. Zelo rada bi vam napisala, imam veliko za povedat, obljubim, da bom, ko bom mela čas se mentalno spravit k pisanju, strnila vse misli in občutke in jih delila z vami.

(odgovor članu šnucika)
Neposredna povezava do sporočila: 43
   RE: Pogovori o raku
14.7.2009 11:32:37   
Tanja55
Honey, prvo kot prvo -- otrokom je treba povedat, niso več majhni, 14, 11 let huh... ne jim lagat no! To nikamor ne vodi, razen v to, da otroci zgubljajo zaupanje v svoje starše. Če ji lahko nudiš oporo v smislu, da si ti tisti racionalni človek, ki ga v tem trenutku potrebuje ... potem si naredila ogromno. Zdi se mi, da sama ni sposobna se zbrat in pretehtat, kaj je nujno za naredit zdaj, da bo mama čim dalj z njimi in kako ji nudit čim bolj kvaliteten čas, ki ji preostaja. Poslušaš jo že lahko, mora jokat, ampak mama še ni mrtva!! Jokala bo predvsem potem, ko se mama poslovi, zdaj naj se pa z njo veseli življenja! Ne vem, če je tole razumljivo, ampak tvoja prijateljica, njena mama in oče, ter vsa družina morajo spoznat, da diagnoza še ni smrt. Čeprav je slaba diagnoza, še ne pomeni konca!! Moji mami so tud zmajali z glavo, pa je živela 5 let, ampak si jih je priborila sama, s svojo nenormalno energijo. Ne pa zdej jokat, skrivat se pred svetom in objokovat nekaj, kar se še ni zgodilo. Pomagaj ji, da uvidi, da je potrebno pozitivno razmišljanje, da bodo drugi temu sledili, če bo sama začela. Pozitivno energijo ji daj, poskušaj jo na kakšen način razbremenit, ampak predvsem ji dopovej, da je tu v igri MAMA in ne ta in ona sestra, oče ali otroci. Z njo naj bojo, naredijo kakšno trapasto stvar, ki si jo je mama želela že celo življenje, preživijo čas tako, kot si ona želi. Ti pa ji boš po svojih močeh pomagala, ko bo sama na tleh, ko bo hudo z zdravljenjem in ko bo čas, da se mama poslovi. Več od tega zanjo težko storiš, itak ti bo pa sama pokazala, koliko tvoje bližine želi in potrebuje.

(odgovor članu honey)
Neposredna povezava do sporočila: 44
   RE: Pogovori o raku
14.7.2009 13:42:00   
šnucika
Tanja55 - katerega raka je imela tvoja mama? Jaz sem imela papilarnega,ki je najbolj ozdravljiv.
Mi je pa ščitnica normalno delovala,pa moji mami tudi.S krvnimi testi ni bilo nič narobe,nobenega odstopanja v hormonih in ščitničnih vrednostih...Samo bula,po punkciji pa odkrit karcinom....

Zato me prav zanima,kako nadzorovati ščitnico moje hčerke.Po rojstvu so ji vzeli kri za redni presejalni test.
Vem,da je dedno...moram malo mojega onkologa povprašat naslednjič....

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!




(odgovor članu Tanja55)
Neposredna povezava do sporočila: 45
   RE: Pogovori o raku
14.7.2009 14:40:22   
honey
Tanja55, se strinjam s tabo, da bi bilo treba otrokom povedat, samo to je njena odločitev in na to ne morem vplivat. Jaz sem ji to predlagala in me je gladko zavrnila.

Res je, da mama še ni mrtva, ampak je z vsakim dnem slabša. Tako da, žal, ji očitno res ne preostane več veliko časa. Upam sicer na čudež, ampak dvomim. Zato svakinjo povsem razumem, da je že zdaj na tleh. No, saj takrat, ko je z mamo, se dela pogumno, ko se pa midve pogovarjava, jo pa zlomi. Enostavno ne more dojet. Problem je v tem, ker se je bolezen pokazala tako na hitro. Ker so rekli na OI, da je sicer rak v njej že sigurno 2 leti, da se je že vse tako razraslo, ampak ven ji je butnilo pa zdaj, pred 2 mesecima. Ženska dobesedno hira. Samo bruha in hujša, pomagati ji pa ne morejo. Mislim, da je to najhujše, ker jo morajo gledat, kako dobesedno na obroke umira. Vem, da se sliši grozno, ampak žal ne najdem nobene pozitivne misli in upanja, da bo ozdravela in da bo živela še eno leto ali več. Problem je, ker prej ni imela nobenih težav, da bi začeli ugotavljati, da je nekaj narobe z njo.

Ja, saj se mi zdi, da več kot to ne morem naredit zanjo. Je pa zelo hudo zanjo, saj ima še dve majhni punčki - dvojčici, stari 2 leti, ki zahtevata ogromno njenega časa in živcev - katerih pa že zdaj nima. Žalostno res. Sploh pa to, ker bo gospa šele letos stara 60 let.


_____________________________

V meni živi vitka ženska, ki bi rada prišla na površje. Običajno to kozo lahko utišam samo s piškoti.

(odgovor članu šnucika)
Neposredna povezava do sporočila: 46
   RE: Pogovori o raku
14.7.2009 15:47:16   
uwaga
Honey pozdrav!
Tanja55 je lepo napisala in jaz se strinjam z njo. Na njenem mestu bi otrokom povedala. Jaz sem svoji hčerki povedala, pa je bila takrat stara skoraj 7 let, torej še mala. Ko sem v bolnici videla grozo v njenih očeh, ker ni vedela kaj se dogaja, sem se odločila, da ji razložim starosti primerno brez olepšav. Zelo dobro je sprejela.
Sinu res nisem razlagala; še ni bil 2 leti star.
Hočem rečt da otroci to lahko dobro prenesejo, seveda je šok in strah, ampak so zlati tudi pri slabih novicah.
Je pa res, da ti kaj več kot da si tam in jo poslušaš, ne moreš naredit.
Se da ukrasti čas kljub slabi diagnozi. Pred slabim letom je zaradi raka umrl moj znanec. Zdravniki so mu napovedali približno pol leta, pa se je boril kar dobri dve leti.
Ne bom opisovala grozljivke zadnjih tednov, bom pa rekla, da sta žena im hčerka hvaležni da se je boril tako dolgo, da so preživeli kar nekaj lepih trenutkov več kot so jih predvidevali zdravniki.

(odgovor članu honey)
Neposredna povezava do sporočila: 47
   RE: Pogovori o raku
23.9.2009 8:41:34   
uwaga
Hojla punce!
Spet se malo oglasim. Včeraj sem dobila pismo iz OI. Vabijo me na pregled v ambulanto za sledenje kasnih posledic zdravljenja raka.
A ima katera izkušnje s tem? Jaz prvič čujem za to ambulanto in mi ni nič jasno.
Če ima katera kaj informacij, bi bila zelo vesela, drugače bom pa čez štirinajst dni zvedela kaj se dogaja, pa vam poročam.

(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 48
   RE: Pogovori o raku
7.10.2009 21:14:03   
takotako
Malo se bom vmešala. Rada bi vas pozdravila in vas pohvalila da se tako dobro borite z boleznijo.
PRed časom sem tudi jaz mislila da je rak neozdravljiv in ko sem zvedla da ima blžnja oseba to bolezen mi je kar slabo ratalo.
Ker smo malo skupaj stopili in malo raziskali, se pogovarjali med seboj smo marskikaj izvedeki o tej bolezni. družino smo podprli z optimizmom pomagali če smo le lahko. samo največ je sama oseba naredila ko je spremenila si življenje. In danes je stala pred menoj pozdravljena bolezni, za katero so vmes že govorili da bo težko če se bo podravila, ker je vedno slabše kazalo.


Držite se!!!

(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 49
   RE: Pogovori o raku
9.10.2009 9:36:41   
uwaga
Najprej čestitke vsem borkam, borcem, njihovim svojcem, prijateljem, skratka vsem, ki imate opravke s to težko boleznijo in pogumno nadaljujete in se trudite z optimizmom gledati v prihodnjost. Držim pesti za vse vas/nas!

No včeraj sem opravila pregled v amb. za sledenje kasnih posledic.
Sprejela me je zelo prijazna zdravnica, lepo sva "počvekali" o bolezni, poteku zdravljenja, izpolnili vprašalnik. Nato me je še pregledala in napisala nekaj napotnic.
V glavnem gre za to, da je zdravljenje raka precej agresivno in lahko pusti neprijetne posledice. Pri meni konkretno gre za poškodovane živce v roki ( v predelu pazduhe), kar je posledica operacije in obsevanj, zato pa imam pogoste bolečine.
Poslala me je na odvzem krvi, da preverijo polek tumorskih markerjev še ščitnične hormone...
Pa na rentgen pljuč, ultrazvok dojk in srca, pa v gensko amb.
Toliko za inf. , če bo še katera prejela vabilo, da je ne bo skrbelo kaj se greja in ali je kaj narobe. Gre zgolj za preventivne preglede.

Lep pozdrav, pa veliko ZDRAVJA vsem!

(odgovor članu takotako)
Neposredna povezava do sporočila: 50
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako čim prej zanositi?
Za zanositev se mora ujeti veliko stvari, v vsakem primeru pa je izbira ustreznega časa resnično najbolj pomembna. Kako ...
10 stvari, ki jih otrok v trebuhu ne mara
Nosečke, ste že opazile, da dojenček v trebuhu reagira na vaš smeh, pa določeno hrano, premike? Nekatere stvari, ki se d...
Kako lahko zaščitim otroka pred koronaviru...
Jemljite varnostna opozorila tako v službi, kot v trgovinah in drugih javnih prostorih ter doma resno ter otroku z zgled...
1. april: Ideje za prvoaprilske potegavščine
photo
Bi radi koga potegnili, pa nimate prave ideje. V članku jih boste našli nekaj, ki jih lahko "skuhate" na hitro oziroma...
Kvas, soda ali vinski kamen?
Veliko je slišati, da je kvas v pekovski izdelkih slabši z vidika zdrave prehrane kot ostala sredstva za vzhajanje. Pa j...




velika noč
Lelly28 RR

Ali boste letos veliko noč praznovali klasično (s pirihi, potico in vsemi drugimi dobrotami) ali boste malce omejili hrano, zaradi kornavirusa?