*bobika*
|
IZVIRNO SPOROČILO: amyZ
Mislim, da se s tem, ko se odločimo imet otroka začnejo skrbi, ki se nikoli ne končajo. Najprej od tistega ali mi bo uspelo zanositi, potem ali bo dete zdržalo v trebušču, ne samo 12 tednov, ampak kar 40. Potem pa ali še diha, ali je zdrav, kaj če se poškoduje.... Skrbi ne bo konec. Ampak je pa vredno!!!
Podpišem!
Čeprav prvič me ni skrbelo ali bom zanosila ali ne..me je pa potem do NS , če bo vse vredu in skos sem brala o SS-ih, tako je potem moj reku da mi bo net izklopu .. Po NS me ni več nič skrbelo, nisem komplikator tudi drugače, tista sprotna skrb je že bila, a ne pretirana..
Sedaj drugič me je pa najprej skrbelo, ali se bo prijelo, ker se v prvem krogu ni (kakor pri prvem) , zdaj me skrbi če bo vse Ok na prvem pregledu in kasneje še na NS..potem bo pa zioher še kaj.. nočem komplicirat, ampak drugič me res bolj skrbi .
|
Natisni
... 
V glavnem jutri imam uz in komaj čakam, da vidi našo bebo, kako pridno raste 
... 
In obenem me je strah, da ne bo še mene čakalo tole. 
. 
! 
Hudo sem jezna na G. Sploh če je treba NS delati od 11. - 14. tedna, saj niti ne bom imela dovolj časa za vse... 
Zdaj pa komaj čakam NS in potem mi bo stokrat lažje. 
Če sem prav računala, seveda...ampak jaz sem si PDP naračunala 5.7. 
Zdaj pa počivam, bo moj dec malo pomagal do konca skuhat ko pride s šihta 
