chocolatecake
|
She1 Cikli daljši od 40 dni so eden od znakov, da ni ovulacije, lahko je, lahko ni, itak se vsako telo odziva po svoje in ga je težko razumeti. Če zraven še ne čutiš bolečin prvi dan M in nimaš bolečih prsi, je potem že veliko možnosti, da sploh nimaš ovulacije.
Še vedno pa ni nič 100%. Ene tudi vse to imajo, pa prav tako nimajo pravih ovulacij. Ene pa nič od tega, pa jo imajo. So pa boljše možnosti žal na strani tistih s krajšimi cikli.
100 ljudi 100 čudi, kot pravijo. Mene bo ta mesec ginekologinja spremljala z ultrazvokom, da vidimo kaj točno se dogaja.
Lahko izostane, lahko pa se tudi samo premakne. Ampak, ko je enkrat cikel res zelo dolg, kot pri meni, ko gre do 83 dni, je le malo možnosti, da bo prišla.
Poznam tudi jaz cel kup žensk, ki so zanosile s PCOS ena v prvo, ena po nesreči, ena prvič ponesreči, drugič malo težje, ena je imela pa takšne krvavitve, kot jih opisuje LadyJen, pregrado na maternici in še PCOS in je zanosila v prvo.
Je pa ponavadi tako, da već kot imaš menstruacij, večkrat imaš šanse in lažje je zadeti dan D.
Pri meni lističi odpadejo, preprosto preveč mučno in drago mi jih je delat v nedogled, pravega pozitivnega rezultata, pa še nisem dočakala. Bom probala še z mikroskopom, vem, da je veliko šans, da tudi ta nebo prav pokazal, ampak bom probala čist vse, kar je pač možno, da si povečam šanse za  . Mi je lažje s slino, kot imeti doma cel kup lističev in razmišljat koliko točno je ura in da nisem slučajno preveč spila in vsaj 2x na dan na WC-ju to testirat.
Je loterija kot praviš, nama so strokovnjaki nazadnje rekli, da bom lahko noseča že drug mesec, lahko pa nikoli oziroma še leta ne in bom prej obupala in šla na OBMP. Samo pri nama ni samo PCOS, so še drugi vplivi.
|
Natisni
.
prišla. Sem si kar malo odahnila, ker sem se bala, da bo neskončen cikel. 
. Bom počakala, da vidim, kaj bo povedala ginekologinja naslednji teden. Grem prvič od kar delava na 
in prvič k novi pa da vidim, če bodo kakšne vspodbudne novice. Če ne, pa jaz tud nabavim to čudo in ni hudiča, da ne bomo pol vse nosečke 
včeraj me je tako zvijalo po jajčniku, da več kot očitno je bila ovulacija, moram pa reč da naju je z možekom take izguba zelo povezala, veliko več se pogovarjava, več časa preživiva skupaj... enostavno uživava
Gledam pare, ki se jim je "ponesrečilo" in niso hvaležni za nič, medsebojni odnos imajo pa tudi za moje pojme na nuli. Midva o tem z nikomer ne govoriva in je zato to še močneje najina stvar. Samo najina. In veva, da ko enkrat bejbi pride, da bo to taka sreča in zaklad najin. Moj se vedno lepo izkaže v razumevanju in spodbujanju. Revež bogi, zadnjič sem se po 
zjokala 
ker mi je tako hudo, ker v času O morava mal se potrudit, čeprov sva zmatrana ko pes. 
Zdej bomo pa videli čez 14dni. Do maja bova še poizkušala, potem pa k Rešu na obisk 
