magdalenica
|
Anonimna, glede porodne bolečine ... Za mano sta dva poroda (2012 PO in 2014 LJ, oba mulca TT=3700, TV = 53, OG = 36), sem na polovici N s tretjim  (recimo, da sem že kar izkušena :D )
Prvi popadki so bili nekje v razponu menstrualnih krčev (sama sem pred 1. porodom imela tako boleče M, da sem ob krčih dobivala kurjo polt). Ful pomaga, če si ta čas zamotiš glavo in preusmerjaš misli z bolečine na kaj drugega. Po treh nočeh nerednih popadkov na 5-10 min brez odpiranja MV mi je potem končno odtekla voda. Še potem so bili popadki neredni in sem na koncu pristala na umetnih popadkih + EA. Uradno trajanje poroda je bilo 12h. Đizs, sem bila crknjena in neprespana ter vesela, da sem se lahko vrat na nos odločila za EA.
Pri drugem sem že vedela, kako je bilo prvič :D Popoldne so se začeli popadki, odločila sem se ostati doma do rednih!!! popadkov na 2 min in sem pač sitna kot zmaj razgrajala po stanovanju. Po treh urah od prvega popadka mi je začela po malem odtekati voda, popadki so se zgoščevali (ampak spet - dokler se lahko zamotiš in letaš okoli v svojem tempu, jih ful lažje prenašaš). Po prihodu v P mi je v triaži odtekla voda in rodila sem nekje po 2-3h. Čisto na koncu so mi napeljali Ultivo, ampak sem potem precej hitro rodila (nekje po 2 ornk popadkih od inštalacije).
Obakrat sem v porodnišnici pobruhala hodnik do porodne sobe (preden so me spustili v babiško obravnavo). Babice so mi razložile, da je razlog za bruhanje v bistvu hipoksija in ne toliko bolečina. Fajn je, če je zraven babica, ki pomirjujoče deluje na porodnico, jo prijazno in jasno spomni na pravilno dihanje (s tem se predihaš + preusmeriš pozornost z bolečine na nekaj drugega).
Meni se je zdelo zelo pomembno, da imam na voljo možnost učinkovitega lajšanja porodne bolečine, pri katerem ostane glava zbrana in sposobna sodelovanja pri porodu (torej EA, Ultiva). Plinska maska je po moji izkušnji povsem brezveze, v hipu zadane, da si ves omotičen, boli pa ravno toliko (po enem vdihu sem jo zavrnila in čakala na Ultivo). Skratka, hotela sem kolikor toliko zbrano slediti poteku svojega poroda in soodločati o tem, kaj se dogaja z mojim telesom) ter ob vsaki babiški odločitvi želela pojasnilo, zakaj. Jaz sem obakrat imela ok izkušnjo z babicami (v drugo mi je po porodu babica rekla, da je za mano zelo lep porod, da se vidi, da je novorojenček ljubljen od obeh staršev in naj čez 2-3 leta prideva po še kakšnega  ).
Za tretjič me malo mika se iti korajžno punco s kao naravnim porodom, ampak po drugi strani se mi pa zdi brezveze biti "pogumen" in "neumen" ter zavračati pomoč, ki je na voljo. Porodnih priročnikov ala Modrost rojevanja nisem brala (oz. sem iz radovednosti preletela nekaj strani in odložila), saj idealizirajo naraven porod, ki pa ni vedno realna opcija. Recimo majhne novorojenčke (recimo 2800/40/32) je seveda neprimerno lažje "naravno" spraviti na svet kot orjake (npr. 4500/55/38).
< Sporočilo je popravil magdalenica -- 26.3.2018 11:01:10 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ampak kot si že sama napisala, imaš dva zdrava otroka in za to si lahko hvaležna. Verjamem, da je nekje tista meja, ko spoznaš, da ti pač ni namenjeno. Tudi jaz ne mislim rinit z glavo skozi zid. Nekajkrat poskusim in če mi ni namenjeno, se bom posvetila drugim stvarem v življenju. Imam pa že enega zdravega otroka in zlatega možeka. Bomo pač potovali 
Se katera bolje spozna na to? 
Ne vem zakaj imajo vse iste filinge, hihi 
Se strinjam s tem, kar si sama napisala in moje predhodnice. Dobro je, da znaš uživati s svojo družino. 
. 
, pa ostane visoka. Jaz si jo merim in v prvi nosečnosti, je to kazalo na 
