|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Želiš imeti čisto svoj koledarček?
PRIJAVI se in prejemaj novičke s koristnimi, zanimivimi in zabavnimi vsebinami na svoj elektronski naslov.

Otrokov razvoj: Zdravje in nega

Alergije na hrano
Pod imenom alergije na hrano se skrivajo vse alergijske reakcije, ki jih povzročijo prehrambeni alergeni. Najpogostejši povzročitelji alergij pri otrocih so kravje mleko, soja (otroci, ki so alergični na kravje mleko so ponavadi alergični tudi na sojo), jajca, arašidi, orehi, lešniki, jagode, čokolada, ribe in drugi morski sadeži.
Alergija na hrano se lahko kaže z reakcijo prebavil (slabost, bruhanje, driska), kožnimi spremembami (izpuščaji po koži) ter redko tudi s težavami pri dihanju (vodeni nahod, težko dihanje). Redke, a možne so tudi najtežje oblike alergije, ki se kažejo z anafilaktično reakcijo in lahko celo ogrožajo življenje.

Pogosteje se alergija pojavi pri dojenčkih, katerih starši so alergiki. Dojeni otroci so redkeje prizadeti kot dojenčki, hranjeni z mlečnimi mešanicami. Otroci velikokrat alergijo na hrano prerastejo (okrog tretjega leta), pogosto pa se kasneje pri njih pojavijo alergije na druge snovi v okolju (cvetni prah, pršica, živalska dlaka, ...), ki se kažejo predvsem kot težave z dihali.

Zobje
Med 6. in 12. mesecem oziroma ko otroku izraste prvi zob, lahko obiščemo zobozdravnika, ki nam bo svetoval glede pravilne prehrane in higiene ter opozoril na morebitne posebnosti pri našem otroku. Pozanimajmo se, kje v naši bližini je za to usposobljen zobozdravnik in se naročimo za svetovanje. Če otrok uporablja stekleničko in stalno po malem pije iz nje, jo napolnite z vodo, ne s sokom ali mlekom. In poskusite ga čim prej odvaditi te razvade. Škodljivo je predvsem, če otrok zaspi s stekleničko v ustih. Poleg tega, da se mu lahko pošteno zaleti, sladka tekočina iz stekleničke počasi mezi v otrokova usta, se tam zadržuje, razgrajuje, spreminja v kislino in povzroča steklenično zobno gnilobo oziroma karies zgodnjega otroštva. Zobe začnemo umivati takoj, ko izrastejo. Na začetku lahko uporabimo mehko krpo ali gazo, ki jo omočimo z vodo in ovijemo okoli prsta ali gumijast naprstnik Kasneje začnemo uporabljati primerno zobno ščetko. Zobne paste ni potrebno uporabljati, dokler se otrok ne nauči izpljuniti slino iz ust.

Če še dojite, ne opustite dojenja zaradi rasti zob. Ko vas dojenček ugrizne, vedite, da tega ni naredil nalašč. Dojenje prekinite in odločno recite ne. Dojenček bo iz tona glasu ugotovil, da je naredil nekaj narobe.

Preberite še

Moj dojenček
Razvojni mejniki
Prehrana
Zdravje in nega
Spanje
Dobro je vedeti
Igrajmo se




prvič v vrtec
Lelly28 RR

koliko je bil star vaš otrok, ko je šel prvič v vrtec?