Otrokov razvoj: Zdravje in nega
Drugi sistematski pregled
V starosti treh mesecev se opravi drugi sistematski pregled, na katerega je dojenček naročen ob prejšnjem pregledu. Obsega pregled dokumentacije, razgovor o otrokovem počutju in morebitnih težavah ter natančen pregled otroka, vključno z merjenjem teže, dolžine, obsega glavice. Pri treh mesecih je dojenček tudi prvič cepljen, in sicer proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hemofilusu influence. V Sloveniji je za otroke in mladostnike obvezno cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence tipa b, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Ob cepljenju boste dobili knjižico o cepljenju, kamor boste prejeli vpis ob vsakem cepljenju otroka. Prav tako se v tem mesecu opravi kontrolni ultrazvočni pregled kolkov (prvi je bil opravljen pred odhodom iz porodnišnice).
Namen sistematičnih pregledov
Namen sistematičnih pregledov je spremljanje rasti in razvoja, ugotavljanje telesnega in duševnega zdravja s ciljem zgodnjega odkrivanja bolezni in motenj, da bi tako dosegli možnost zgodnjega ukrepanja, zdravljenja in rehabilitacije. Prav tako je namen odkrivanje neugodnih socialnih dejavnikov in nezdravih življenjskih navad v družini ali v okolju, v katerem otrok živi. Pregledi v predšolskem obdobju so ob dopolnjenem 1., 3., 6., 9., 12. in 18. mesecu starosti ter 3. in 5. letu.
Prvi zobki, dober dan
Povečano slinjenje je lahko eden prvih znakov, da bodo otroku začeli izraščati zobje. Ne bodite pa v skrbeh, če tudi po nekaj mesecih slinjenja še ne boste zagledali zob v ustih. Otrok se lahko obilno slini tudi ob vtikanju igrač in drugih predmetov v usta. Prvi mlečni zob začne navadno izraščati med 6. in 9. mesecem starosti. Odstopanje 4 mesece pod spodnjo ali nad zgornjo mejo ne pomeni nič posebnega. Deklicam izrastejo zobje v povprečju prej kot dečkom. Zgodnjo ali kasno rast zob podedujemo, prav tako kot podedujemo obliko in kvaliteto zob. Vprašajte svojo mamo in taščo, kako je bilo pri vas in pri možu, pa boste lahko predvideli, kdaj bo prvi zobek pokukal na dan pri vašem dojenčku.
Plenični izpuščaj
Veliko dojenčkov, ki so v plenicah, ima težave z vneto ritko – pojavi se plenični izpuščaj. Ni ga težko opaziti, koža na ritki in okrog spolovila je pordela, rdečina se lahko kaže tudi na mestih, kjer se plenička drgne ob kožo. Ob hujših oblikah vnetja je otrok siten in joka. Najpogostejši vzroki za nastanek vnetja pod plenico so visoka vlažnost, malo zraka, veliko bakterij v blatu in urinu ter drgnjenje plenice ob kožo. Najbolj učinkovito zdravilo je preprečevanje, in sicer s pravilno nego. Kožo ritke čistite redno in temeljito, tako da bo koža čim bolj čista in suha. Potrebna je pogosta menjava pleničk, ki morajo biti dovolj vpojne. Vneto ritko umivajte z mlačno vodo ali s kamilicami (ne uporabljajte vlažilnih oziroma čistilnih robcev), lahko jo kopate tudi v vodi z dodanim hrastovim lubjem (na voljo v lekarnah brez recepta). Otrok naj bo čim več časa brez plenice, saj zrak pripomore k hitrejšemu celjenju. Na suho kožo namažite zaščitno kremo in šele nato namestite svežo pleničko.
Vročinski osip
Vročinski osip so majhne rdeče pike, ki se pojavijo, kadar je otrok pregret. Pri dojenčkih je pogost. Pike se pojavijo v kožnih gubah in na obrazu, kjer se nabira pot. Ni nevaren in ga lahko zdravimo doma.
Zdravljenje:
Otroka manj pokrijte, okopajte ga v mlačni vodi in mu dajte sredstvo za zniževanje temperature (če jo ima).
Preberite še
Moj dojenček
Razvojni mejniki
Dojenje in dodajanje
Zdravje in nega
Mamica in očka
Igrajmo se