|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
  
Je to sram in kam z njim?
Oznake: je,to,sram,občutek,nevrednosti,krivda,psihologija,pomoč
7.2.2013

Spoštovani,
vidim, da veliko pišete o pomenu vzgoje in neizraženih čutenjih. Kako pa dejansko vemo katera čutenja so bila pri naših starših prepovedana in nismo imeli prostora zanje? In kako vemo kaj se skriva za našo jezo, strahom itd?
Ne znam točno poimenovati občutkov v sebi zato vas lepo prosim za pomoč: v OŠ, sem na obisku pri stari mami v hiši videla v kuhinji očeta, ki je ležal na klopci ter imel svojo glavo v tetinem naročju ( kasneje se je izkazalo, da sta bila intimna). Teta ga je, ne vem, recimo česala..Odprla sem vrata in znašla sem se sredi kuhinje pred prizorom: tisti trenutek sem čutila le, da je to kar vidim zelo nenavadno, ko pa sta oče in teta normalno zrla vame z nasmehom na ustnicah in mi je oče rekel: " Kaj je miška?" s popolnoma mirnim in nasmejanim glasom kot , da ne bi bilo nič narobe, sem začutila gorozo, slabost, hud strah. Zbežala sem ven in postala stara 200 let. Dobro sem se verjetno zavedala, da je prizor totalna goljufija in prevara, pa vendar mi je očetova reakcija PREPOVEDALA čutiti, ozavestiti in izraziti moj pogled, moja čustva, sebe. Čutila sem se skrajno nevredno, popolnoma motečo, popolnoma odveč, krivo, da motim, krivo, da sem, da živim..sploh se nisem spomnila, da pravzaprav goljufata onadva.Zanima me, če je moje čutenje SRAM? In kako se ga znebiti, saj me nekje v globinah občutek nevrednosti in ne pravice do obstoja ves čas grize kot neko opozorilo..kot, da bi bila jaz nek goljuf, ki se moram skrivati? Kot, da jaz nisem vredna in sem majhna in nemočna? Od kod mi to? Je ta nevrednost sram pred svojimi čutenji in pravicami, ki se jih ne upam izraziti ( namreč prav tako čutim). Kako bedno je tako črvičenje..sicer pa dobro funkcioniram in se sramu sploh ne vidi. Da bi lažje razumeli mojo zgodbo si predstavljajte, da nekoga presenetite pri nečednem dejanju in se potem vi počutite nevredno, odveč, krivo, ker ste tam in popolnoma nezaželeno? Verjetno, ker vas je sram, da ste nekoga zalotili pri sramotnem dejanju? Je to tako?:) Hvala in lp
LP
Tina





ODGOVOR:
mag. Kornelija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka | 18.2.2013

Pozdravljeni! Preprost odgovor na vaši prvi dve vprašanje je: Ne vemo. Dokler ne začnemo malo raziskovati, kaj sami čutimo in s katerimi čutenji imamo težave sami pri sebi in/ali v odnosih. Prepovedana čutenja oz. čutenja, ki nimajo prostora so po navadi tista, o katerih se v družini ne govori, se pa čutijo. Npr. Starši se ne pogovarjajo, vsi v družini vedo, da je prišlo do konflikta, o jezi pa se ne govori in se je ne sme pokazati. Ali pa je po drugi s strani staršev veliko destruktivne jeze (kričanja, nasilja), ko otrok pokaže svojo jezo, je pa takoj kaznovan. Dogodek iz vašega otroštva je bil prevara – prevara vas. Očeta in teto ste zalotili v čudnem položaju in takoj začutili, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Od njiju ste dobili sporočilo, da je vse v redu in vse tako kot mora biti. Vaša čutenja so bila prava, njune besede pa so govorile nekaj drugega. Težko vam napišem, če ste takrat čutili samo sram. Že sami ste napisali, da ste čutili tudi krivdo. V takih in podobnih dogodkih najpogosteje začutimo sram, gnus, krivdo pozneje mogoče jezo. V odnosih je zanimivo to, da zelo dobro čutimo drug drugega. Posebej otroci zelo dobro in senzitivno zaznavajo, kaj se dogaja v družini. Njihovih občutkov ne moremo prevarati. In otroci velikokrat čutijo tisto, kar bi morali čutiti starši. V vašem konkretnem primeru »bi morala« sram in krivdo čutiti oče in teta, ker sta imela afero oz. sta počela nekaj, kar naj ne bi. Težko vam napišem, ali je vaše doživljanje v sedanjosti tako močno zaznamoval samo ta dogodek. Včasih je preveč en dogodek, včasih je takih dogodkov več. Nevrednost ni sram, lahko pa vključuje veliko sramu. Velikokrat je posledica pomanjkanja potrditve in zaupanja. Če otrok dobi premalo spodbud, potrditev (da je v redu, da prav misli, čuti, doživlja) od njemu bližnjih oseb, bo negotov glede sebe in svojega doživljanja. Tudi dvojna sporočila (besede govorijo eno, vzdušje drugo) pustijo otroku veliko negotovosti, saj mu sporočajo, da ne čuti prav. Otrok s strani odraslih ne dobi potrditve, da so njegova čutenja v redu. Vse to se izraža v občutkih nevrednosti. Gospa Tina, če doživljate močne občutke nevrednosti, sramu in krivde, poiščite terapevtsko pomoč, kjer boste s terapevtom raziskali vzroke nezdravih občutkov, ki vas ovirajo v vašem življenju, in se poslovili od njih.

Pogoji uporabe
Odgovori strokovnjakov so informativnega značaja in ne morejo nadomestiti obiska pri zdravniku in osebnega posveta z njim. Ne gre za strokovno diagnozo, temveč le za odgovor, ki je podan na podlagi vprašanja in navedenih informacij uporabnika. Določene informacije s področja zdravstva lahko zastarajo, kar upoštevajte pri prebiranju starejših odgovorov. Pri zastavljanju vprašanja je zagotovljena tajnost osebnih podatkov, ki jih posredujete ob registraciji. Strokovnjaki si pridržujejo pravico, da na določeno vprašanje ne odgovorijo. Pridržujemo si pravico do lektoriranja vprašanja.


mag. Kornelija Ferčak odgovarja:
Dnevno nespanje dojenčka
Nesprejemanje bodočega zeta
Ali naj se odselim?
Tašča crklja vnuka


Zastavi vprašanje strokovnjaku
Nazaj na SEZNAM STROKOVNJAKOV


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:






NOSEČNOST
пеперутка16

Kateri del nosečnosti vam je bil najbolj všeč oz. najlažji?