Spoštovana, seveda vas je strah, v dogodku ste se partnerja ustrašila, kar je ob nasilju povsem pričakovano. Lahko si mislim, kako negotovo se počutite, očitno se vam je negativna izkušnja vtisnila globlje kot ste pričakovala. In to je potrebno upoštevati, kajti partner vas je z reakcijo presenetil in obenem prizadel. Ne glede na leta partnerske bližine, v vas se je prvotno zaupanje v partnerja nekoliko načelo, kar je povzročila izguba kontrole in zloraba fizične moči. Tega si preprosto ne sme dovoliti, ker nihče nima pravice posegati v telesno bližino in jo ogrožati. V kolikor bi se kaj takega ponavljalo, lahko govorimo o fizični zlorabi in jo je potrebno nujno ustaviti na vsak način, ker ogroža funkcionalnost, saj nepredelan stres sproža negativne telesne simptome, ki, kot vemo, ogrožajo imunski sistem. V varnem odnosu ni mesta za nasilje, pa naj bo to fizično, psihično ali pa spolno, namerno ali nenamerno. Tu so osebne meje in meje telesa, ki so nedotakljive, prizadeta je ranljivost in intima, četudi lahko na koncu iz tega delamo anekdoto. To si odrasla partnerja ne smeta dovoliti. Predstavljajte si ruvanje in suvanje vaših otrok … kako bi reagirala oz. ukrepala? Takoj, ko bi začutila, da bi utegnilo biti za otroka ne-varno, ju boste ustavila, pa naj gre za igro ali zares. In po tem mora slediti resen, a varen pogovor z otrokom, ki ga bo uspel najprej pomiriti in mu dati jasno vedeti kje so meje. Priporočam dogovor s partnerjem za termin iskrenega pogovora o tem, kar se je zgodilo. Paziti je potrebno na razpoloženje oz. ton, v njem so namreč čustva, s katerimi je potrebno znati delati v takšnih soočenjih, telo komunicira skupaj z govornim aparatom. Koliko si zaupata, vesta vidva. Če je ton neskladen z izjavo, je ta nepristna, pogovor je potrebno ustaviti in se pogovoriti o pristnosti in tako naprej. Zakaj je to pomembno: npr. izjava, »Počutim se super« lahko zveni na različne načine (varno in resnično, žalostno ali pa ironično, negativno), odvisno od afekta, ki je v izjavi. Zato je potrebno govoriti jasno in v miru. Otroci, ki sledijo svojim občutkom, ravno zaradi tega točno vedo, kdaj starši govorimo resnico in kdaj ne oz. kdaj smo odločni, kdaj otroka res čutimo in upoštevamo, kdaj pa ne. Na to se otrok uglasi: protestira ali pa nam sledi. Kakorkoli že, potrebno si je povrniti varno vzdušje v partnerstvo. Partnerju priznajte zmedo in negotovost, dolžan vam je ne samo opravičilo, ampak zagotovilo, da se to ne bo več zgodilo. V to pa vas mora prepričati, da boste začutila resnost. In iz njegove reakcije boste pridobila veliko informacij, ki vam bodo sporočile ali vas jemlje zares in spoštuje ter ali sebe in svoje dejanje jemlje zares. Sicer pa pri vseh dilemah, ki se vam pojavijo, poskrbite za to, da boste sprejemala in upoštevala to, kar vi občutite, da je prav in tudi ukrepate, ko sami čutite kdaj in kaj je varno za vas. In odnos imamo ravno za to, da te reči preverjamo drug pri drugem. Da vemo na čem smo, a ne. Takšna drža je varna in naj bi bila obojestranska. Iz te izvira spoštljiv vzajemni odnos, ki razlike v partnerstvu uporabi za rast. Verjamem, da vama bo uspelo. Več o meni na: www.studio-simbalein.si.