Pozdravljeni! Vaša hčerka je vstopila v obdobje mladostništva, ki prinaša veliko sprememb in nihanja na vseh področjih njenega razvoja: na telesnem, čustvenem, vedenjskem. Hormoni spreminjajo njeno telo in čustveno razpoloženje, ki je lahko pri nekaterih mladostnikih zelo burno. Počasi odhaja v svet odraslosti, ki pa je zanjo še zelo negotov, nevaren in neobvladljiv. To je tudi obdobje oblikovanja identitete, ko se bo spraševala, kdo je, kaj želi postati ... Verjetno sami že opažate, da v mladostniškem obdobju pridejo v ospredje vrstniki, prijatelji. To še zdaleč ne pomeni, da vas več ne potrebuje. Ob prijateljih spoznava sebe, gradi odnose. Še vedno pa potrebuje starše, da ji postavijo meje, ker ob tem dobiva sporočila, da vam ni vseeno zanjo, da je varno. Meje mladostniku dajejo varnost, čeprav se jim velikokrat upira. Žaljenje in zmerjanje boste morali ustaviti. Kot starši imate to moč, da ji poveste, da ne boste dovolili grdih, nesramnih besed. Skoraj ne poznam mladostnika, ki ne bi kdaj rekel, da so njegovi starši najslabši, da ničesar ne pustijo. Vprašajte jo, kateri starši pa pustijo, pa se bo njeno naštevanje hitro končalo. Verjetno so kateri starši, ki svojemu otroku dovolijo več kot ji vi, vsi pa prav gotovo ne. Ko postavljate meje, morate ob tem tudi vaši hčerki dati vedeti, kakšne bodo posledice, če se ne bo držala mej. Bistveno je, da ji jasno poveste za meje in za posledice, še preden prestopi meje. Posledice morajo biti logične in povezane z mejami – primer: če je ne bo doma do dogovorjene ure, bo naslednjič toliko prej morala priti domov. Ali če bo preveč telefonirala in bo visok račun, se bo telefonu odpovedala za en teden … Tako se bo učila odgovornosti. Pri mejah morate biti dosledni. Če ji prepoveste izhod pomeni, da ne more iti prej na športne aktivnosti. Pomeni tudi to, da jo bo včasih treba peljati na športne aktivnosti ali biti pozoren, da ne bo predčasno odšla. Biti dosleden je najtežje pri postavljanju meja. Meje ni težko postaviti, spremljati, ali se otrok tega drži ali ne, pa je veliko težje in zahteva veliko napora staršev. Vendar pa, če ni doslednosti, je skoraj tako, kot če mej ne bi postavili. Na doslednosti stojijo meje. Izogibajte se kaznovanju s pomočjo fizičnega (udarci) in psihičnega nasilja (vpitje, zmerjanje), ker prinaša samo strah, izogibanje ter ruši samopodobo otroka. Nasilje ne uči odgovornosti, ampak prekinja stik med starši in otrokom ter prinaša strah. Z jasnimi, odločnimi besedami in doslednostjo lahko dosežete, da bo hčerka upoštevala meje in pri tem ohranite njeno dostojanstvo ter hkrati prispevate k njeni pozitivni samopodobi.