(Foto: Freepik.com)

/11 /11

Čeprav imajo ključen pomen za razvoj ustvarjalnosti pri najmlajših, so ti predmeti v našem šolskem sistemu, pa tudi pri starših šolarjev, pogosto povsem neupravičeno zapostavljeni.

Strokovnjaki menijo, da so telovadba, glasbena in likovna umetnost najpomembnejši predmeti do otrokovega 12. leta. Nekoč so otroški dnevi pomenili vsakodnevno tekanje, plezanje po drevesih, raziskovanje gozdov in potokov, igranje skrivalnic, petje in risanje. Z vsakim skokom čez ograjo, reko ali skalo je otrok uril razmišljanje, presojo in ravnotežje. Ker igrač ni bilo v izobilju, so si otroci igro morali ustvariti sami. Danes pa življenjski slog povprečne družine otroke vsega tega pogosto prikrajša.

»Otroci se v šolo vozijo s prevozom, po pouku ostajajo v podaljšanem bivanju ali pa sedijo pred zasloni doma. Statični so v šoli in izven nje, zato so telovadba, glasbena in likovna umetnost danes pomembnejši kot kdajkoli,« pravi učiteljica na OŠ Milan Rakić v Banji Vrujci, Željana Radojičić Lukić, ki je bila uvrščena med 50 najboljših učiteljev na svetu (Global Teacher Prize). »Naša naloga je ustvariti spodbudno okolje, kjer bodo učenci lahko učenje doživljali skozi igro – med poukom, odmori in obšolskimi dejavnostmi.«

Po njenem mnenju se brez pouka likovne in glasbene kulture ustvarjalnost zavira, brez ustvarjalnosti pa ni napredka na nobenem področju. »Poučevanje je postalo dolgočasno in to ni skrivnost. Težko je pričakovati, da bodo nemotivirani učitelji izvajali zanimiv pouk. To ni težava le naše države, temveč večine šolskih sistemov, ki jim sledimo,« dodaja.

Leva in desna polovica možganov

Sodobna znanstvena spoznanja kažejo na velike sposobnosti človeških možganov. Leva hemisfera je povezana z logiko in analitičnim razmišljanjem, desna pa z motoriko, čustvi, glasbo, slikami, barvami, domišljijo, prepoznavanjem obrazov in ustvarjalnostjo. Prav te sposobnosti razvijajo glasbena, likovna in telesna vzgoja.

»Motorika, glasba, barve in slike aktivirajo desno hemisfero. Ko jo urimo, krepimo svojo ustvarjalnost. Ustvarjalnost je potencial, ki ga ima vsak človek, a šolski sistem njen razvoj premalo spodbuja,« pojasnjuje šolska psihologinja Marina Nadejin Simić.

Celotna naša kultura je po njenem prepričanju preveč verbalna, uspeh pa povezujemo predvsem z usvajanjem velike količine informacij. »Prihodnost učenja vidim v učilnicah na prostem – ob rekah, v gorah, gozdovih, ob jezerih, morju, na kmetiji, v jamah ali na arheoloških najdiščih. Multidisciplinarni pristop bo zahteval razvoj ustvarjalnosti, socialne inteligence in fine motorike – področij, na katerih računalniki (vsaj za zdaj) ne morejo tekmovati,« poudarja učiteljica Radojičić Lukić.

Potrebna sprememba koncepta

Da bi ti predmeti res odpirali otrokov potencial, bi moral biti njihov koncept spremenjen. »Telovadba, glasbena in likovna umetnost pri nas niso prednostni predmeti, čeprav imajo izjemen razvojni potencial. Potrebno je manj teorije in več prakse – več gibanja, glasbe in ustvarjanja. Težava pri telovadbi je tudi sodoben sedeč življenjski slog: otroci sedijo v šoli, na avtobusu, za računalnikom, pred televizijo, zato se njihova potreba po gibanju zmanjšuje,« opozarja psihologinja Nadejin Simić.

Program NTC

Program »Nikola Tesla Center« (NTC), ki ga je zasnoval Ranko Rajović in ga je Mensa International razglasila za najboljšega na svetu, že izvajajo v Španiji, Sloveniji, Švici, BiH in Srbiji. »Program je razdeljen na tri dele. Prvi se nanaša na razvoj možganov in sposobnosti, drugi na metode učenja, tretji pa na problemska vprašanja, kjer mora otrok razmišljati in povezovati znanje. Tak pristop odpravlja učenje na pamet in strah pred preverjanji,« pravi Rajović.

Finski zgled

Ena najboljših držav na svetu na področju izobraževanja je Finska. Učitelji so tam cenjeni in dobro plačani, saj Finci verjamejo, da je kakovostno otroštvo najpomembnejša osnova za življenje. Učitelje spodbujajo, da ustvarijo svoje »mini laboratorije«, kjer skupaj z učenci raziskujejo, kar je veliko bolj privlačno kot teorija.

Ker med šolo, učitelji in starši vlada zaupanje, imajo finski otroci doma zelo malo nalog – dovolj se naučijo v šoli. »Drug problem pa je masovno pomanjkanje motivacije, ki ga povzroča neustrezno šolsko okolje. Še vedno marsikdo meni, da je razvajenost, če otrok želi, da bi se v 21. stoletju po telovadbi lahko stuširal. To kaže, da smo se sprijaznili z revščino in nizkimi standardi šolskih objektov. ‘Bodi zadovoljen s tem, kar imaš, saj nekateri nimajo niti telovadnice’, ne sme biti odgovor staršem in otrokom, ki zahtevajo osnovne pogoje,« dodaja učiteljica.

Vir: Blic