Sodbi v ZDA sta odprli vprašanje, ali so družbena omrežja zasnovana na način, ki škoduje otrokom. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Ko država stopi proti velikanu

V ameriški zvezni državi Nova Mehika je država tožila podjetje Meta, ki upravlja Facebook in Instagram. Porota je odločila, da je podjetje škodovalo otrokom in mladostnikom ter da ni dovolj zaščitilo najmlajših uporabnikov. Ob tem naj bi javnost tudi zavajalo glede tega, kako varne so njihove platforme.

Eden ključnih očitkov je bil, da je podjetje vedelo za tveganja, povezana z uporabo družbenih omrežij, vendar jih ni ustrezno omejilo. Po mnenju porote naj bi imel prednost dobiček, ne varnost otrok.

Meta mora po tej odločitvi plačati visoko odškodnino, a pomembno je poudariti: primer še ni zaključen. Podjetje se je že pritožilo, zato bo o tem odločalo višje sodišče.

Zgodba dekleta, ki je začela uporabljati omrežja kot otrok

Drugi primer prihaja iz Kalifornije in je še bolj oseben. Mlada ženska je tožila podjetji Meta in YouTube (ki je v lasti Googla), ker je začela uporabljati družbena omrežja že kot otrok. Trdila je, da so ji platforme sčasoma povzročile težave z duševnim zdravjem, med drugim tesnobo, slabo samopodobo in občutek odvisnosti.

Porota ji je pritrdila in presodila, da so bile platforme zasnovane na način, ki spodbuja zasvojitveno uporabo. Prisodila ji je večmilijonsko odškodnino. V ospredju pa ni bila vsebina, ampak način delovanja teh aplikacij.

Zakaj niso problem le vsebine, ampak tudi način uporabe

Dolgo smo razmišljali, da so težava predvsem neprimerne vsebine na spletu. A ti primeri kažejo nekaj drugega – da je lahko problem že sam način, kako so aplikacije zasnovane.

Neskončno drsenje po zaslonu, samodejno predvajanje videov in algoritmi, ki ves čas ponujajo nove vsebine, imajo en cilj: da uporabnik ostane čim dlje na platformi.

Pri odraslih to pomeni več časa na telefonu. Pri otrocih pa lahko pomeni nekaj več – težave s spanjem, koncentracijo, samopodobo in razpoloženjem.

Zakaj se o tem zdaj toliko govori

V ZDA trenutno poteka na tisoče podobnih tožb. Starši, posamezniki in celo nekatere zvezne države opozarjajo, da bi morale tehnološke družbe prevzeti več odgovornosti.

Nekateri strokovnjaki pravijo, da smo na prelomni točki – podobno kot nekoč pri tobačni industriji, ko so se začele prve tožbe zaradi škodljivosti kajenja. Velika razlika je v tem, da danes ne govorimo o cigaretah, ampak o nečem, kar uporabljajo skoraj vsi otroci.

Kaj pravijo podjetja

Podjetji Meta in Google poudarjata, da se z odločitvami ne strinjata. Opozarjata, da je duševno zdravje mladih zelo kompleksno področje in da nanj vpliva veliko dejavnikov, ne le družbena omrežja.

Hkrati poudarjata, da sta v zadnjih letih uvedla različne zaščitne ukrepe, kot so starševski nadzor, omejitve uporabe in opozorila o času, preživetem na telefonu.

Kaj to pomeni za starše

Čeprav sodbe še niso dokončne, prinašajo pomembno sporočilo: digitalni svet ni nevtralen. Otroci ne uporabljajo le orodij – uporabljajo okolja, ki so ustvarjena tako, da jih pritegnejo in zadržijo.

Zato strokovnjaki staršem svetujejo predvsem eno: bodite prisotni. Pomembno je, da se z otrokom pogovarjate, kaj počne na telefonu, koliko časa tam preživi in kako se ob tem počuti. Popolna prepoved pogosto ne deluje, bolj učinkovito pa je postavljanje jasnih meja in skupno dogovarjanje.

Začetek večje zgodbe

Dve sodbi sami po sebi še ne pomenita, da so družbena omrežja dokončno dokazana kot škodljiva. Pomenita pa nekaj zelo pomembnega: da se je začela resna razprava o tem, kakšno odgovornost imajo tehnološka podjetja za otroke. In prav ta razprava bo v prihodnosti odločala o tem, kako varen bo digitalni svet, v katerem odraščajo naši otroci.