(Osebni arhiv)

/11 /11

Letos bosta Adam in Žan že tretjič praznovala njun praznik, svetovni dan nedonošenčkov, ki ga obeležujemo 17. novembra. Rodila sta se s carskim rezom v 29. tednu, Adam je tehtal komaj 900 gramov, Žan pa sicer nekoliko več, 1540 gramov, vendar še vedno daleč od povprečne teže novorojenčka.

1400 otrok se rodi prezgodaj

Vsako leto se v Sloveniji prezgodaj rodi približno 1400 otrok. Trenutna meja preživetja je 22. teden nosečnosti, kjer znaša 20 odstotkov, medtem ko je po 27. tednu že kar 90 odstotna.

Prezgodaj rojeni otroci so postavljeni pred velike izzive – imajo povečano tveganje za slabši razvoj osrednjega živčevja, srčno-žilnega in dihalnega sistema. Najpogostejše posledice prezgodnjega rojstva pa so kronične bolezni pljuč in posledice zapletov v možganih.

PREBERITE TUDI: BLOG: Kdaj sem postala mama? 

Občutek krivde in vprašanje: »Kaj bi lahko naredila drugače?«

Rojstvo nedonošenčkov je bila zame travmatična izkušnja. Zastoj rasti in prekinjen pretok do dvojčka A sta bila razloga, da so morali v 29. tednu narediti carski rez. Kljub temu, da mi je ginekologinja povedala, da razlogi za zastoj rasti večinoma niso odvisni od mene, oziroma kot nosečnica nisem mogla kaj dosti vplivati na to, sem samo sebe krivila za to, kar se je zgodilo. Bi bilo drugače, če bi več počivala? Če bi jedla bolj zdravo? Premlevala sem vsako uro nosečnosti – kaj, če bi se takrat v prvem trimesečju prisilila in kljub nemogoči jutranji slabosti pojedla več zelenjave? Če bi se več gibala?

Ob večnem strahu »Jima bo uspelo? Bosta preživela?« in vprašanju, ali bom domov odšla sama ali z dvema otročkoma, sem se tako počutila še kot zares slaba mama – kakšna mama svoja otroka pripelje na svet, da se morata boriti, še preden ju lahko vzame v naročje, kakšna mama dopusti, da se morata njena otroka prebiti skozi možganske krvavitve in napovedi cerebralne paralize še preden ju lahko objame in pove, da nista sama?

Prvega obiska ne bom nikoli pozabila. Ležala sta v inkubatorju, velika malo več kot moja dlan, aparati so piskali, priklopljena sta bila na cevke. Pomislila sem: »Jaz sem tista, ki bi morala poskrbeti, da sta moja otroka varna. Zdaj pa ju niti objeti ne smem.«

Prvi obisk na EINT.

Mamice nedonošenčkov se srečujemo s takšnimi občutji. Z mislimi, da smo slabe mame. Z mislimi, da smo zavozile na začetku. Z mislimi, da smo naše otroke že takoj obsodile na boj. Naši spomini na prve mesece niso vonj po mleku in dnevni sobi, kjer se zavite v deko z neumitimi lasmi crkljamo z dojenčkom. Naši spomini so vonj po razkužilu, piskanje aparatov in dve uri na dan, ko dobimo svoj zaklad na prsi. So strah pred tem, kaj se bo zgodilo. So fizična bolečina, ki jo občutiš, ker ne moreš pomagati svojemu otroku. Želiš si, da bi lahko ti splezala v tisti inkubator – izvolite, tukaj imate moja pljuča! Menjam jih, samo dajte jih mojemu otroku.

Poleg vse krivde, ki sem si jo naložila, pa je bil tukaj še občutek osamljenosti in jeze na svet. Zakaj se je to zgodilo ravno meni? Kam naj se obrnem? Kdo mi bo znal pomagati? Pobrskala sem po spletu in videla, da se vsako leto rodi 1400 nedonošenčkov, to pomeni 1400 mamic v podobni situaciji. Jaz pa sem se počutila sama na svetu.

PREBERITE TUDI: NAKUPOVANJE NI "ČAS ZA MAMO"

Zgodba Junakov prvega nadstropja

Zato sem se odločila, da začnem zbirati zgodbe malih borcev in njihovih pogumnih mamic. Že leto in pol nastaja čudovit projekt Junaki prvega nadstropja. Na Facebook in Instagram strani vsak teden objavim novo zgodbo, ki mi jo pošljejo jeklene mamice malih junakov, katerim sem iz srca hvaležna, saj soustvarjajo nekaj čudovitega. Junaki prvega nadstropja niso samo zbirka zgodb – so opomnik, kako močno se junaki borijo za življenje in so motivacija in uteha mamicam, ki jih ta pot še čaka.

Danes sta zdrava in čudovita dvoletnika. 

Knjiga in podporne skupine

V začetku naslednjega leta bo izšla tudi knjiga zgodb, objavljenih v letu 2020 (torej prvih 33). Hkrati pa se pripravlja malo večji projekt in sicer vzpostavitev podpornih skupin za mamice nedonošenčkov, ki bo zaživel predvidoma po novem letu.

Petra Znoj je urednica portala Ringaraja in mamica nedonošenima dvojčkoma Adamu in Žanu. Zaradi vseh zapletov pri dvojčkih, ki sta bila rojena kar dva meseca in pol prezgodaj, je skoraj diplomirala iz pediatrije in razvoja otrok.  A vendar po srcu ostaja novinarka in z veliko strastjo pripoveduje zgodbe drugih, zato tudi ureja portal nedonošenčkov Junaki prvega nadstropja, kjer so zapisane zgodbe otrok, ki so se rodili prezgodaj.

Je zagrizena razkrivalka resnice, ki včasih ni tisto, kar želimo, je pa tisto, kar potrebujemo, odvisnica od dobre kave in marmornatega kolača (pa tudi kozarca vina).   

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.