Biti mama dvojčkoma (FOTO: osebni arhiv)

/11 /11

Dvojčka sta v materinskem jeziku stara 20 mesecev, po normalnem štetju pa eno leto in 8 mesecev. Kmalu bom že drugič v življenju praznovala materinski dan in v tem mesecu, ko praznujemo najprej kot ženske, potem pa še kot mame, sem večkrat pomislila, kdaj sem dejansko postala mama, kaj pomeni biti mama in še dodatno: kaj pomeni biti mama dvojčkoma.

Čudovito rojstvo

Večkrat slišim tiste lepe, filmske prigode, kako je novopečeno mamico ob rojstvu novega člana obsijalo sonce (čeprav vse, ki smo rodile vemo, da so v porodni sobi samo tiste nadležne, slepeče, bele luči) in v tistem trenutku se je rodila materinska ljubezen. Postala je mama. Ker sta se moja dvojčka rodila 2 meseca in pol prezgodaj, ju nisem mogla niti poljubiti, ko sta se rodila, ker sta morala takoj v inkubator. Dolgo časa sem sama sebi morala razlagati, da sta to moja otroka, ko sem ju obiskala na intenzivni negi. Vse skupaj se mi ni zdelo realno. Jaz, mama.

PREBERITE TUDI: BLOG: Hvala za hobotnice

Mama

Stara 30 let in ne znam dobro zlikati srajce. Mama. Še nikoli v življenju nisem skuhala golaža, ampak sem mama. Nikoli prej previla otroka, zdaj sem se morala naučiti previjati kilo in pol težko štručko. Učila sem se, kako nahraniš otroka po steklenički. Kako ga obrneš okrog, ko se mu zaleti mleko in tvoj dojenček neha dihati, posivi in vsi aparati, na katere je priključen, piskajo. Kako ga pravilno prijeti, ker pri nedonošenčkih je rokovanje z dojenčkom izjemno pomembno. In tako je čas letel. Naučila sem se likati. Naučila sem se kuhati. Previjati pokakane riti. Ločevati, kateri jok pomeni kaj. Kako sterilizirati stekleničke. Kako oddati napoved za dohodnino. Od njunega rojstva ta dva otroka ljubim z vsem svojim srcem. Ona dva sta moja otroka. In zato je še toliko bolj smešno, da sem šele pred dvema mesecema ugotovila, da če sta ona dva moja otroka, pomeni, da sem tudi jaz mama.

Zgodilo se ni nič posebnega. Bil je navadno sredino popoldne. Pogovarjala sem se po telefonu in rekla: »Pokličem te, ko gresta Adam in Žan spat. Ne morem zdaj govoriti, saj veš, kako je, ko si mama.« In takrat me je prešinilo. O moj bog! Jaz sem mama! In mimo mene so leteli spomini na dogodivščine v zadnjih desetih letih. Potovanja, zabave … In zdaj sem mama!

In zdaj sem mama (FOTO: osebni arhiv)

Prehod v materinstvo

Zanimivo je, kako zame prehod iz neodgovorne mlade ženske, ki ves čas potuje, menja službe in je splošno neodvisna od vseh, v odgovorno mamo dveh nedonošenčkov, ki potrebujeta posebno nego, zame ni bil težak. Med njunim hranjenjem ob 3 zjutraj nisem nikoli pomislila, da bi lahko prav zdaj na Baliju pila Pinacolado. Ko sem z njima celo popoldne delala vaje, ki nam jih je napisala fizioterapevtka, nisem pomislila, da bi lahko bila na kavi s prijateljicami. Celotno življenje se je obrnilo za 180 stopinj, vendar tega nisem nikoli obžalovala. Seveda so bili trenutki, ko sem izmučena v solzah sedela na kavču in nisem vedela, kako naprej. Vendar nisem nikoli pomislila, da bi mi bilo bolje brez njiju. Ker imeti moja sinova je bila najboljša odločitev, ki sem jo sprejela v življenju. Zato sem morda sicer malo pozno dejansko dojela, da sem mama, a vendar sem ljubezen in odgovornost do njiju čutila že, ko sta bila še čisto majhna fižolčka v mojem trebuhu.

Dvojčka: "Uf, tole je pa naporno."

Ljudje mi vsakodnevno, ko vidijo, da imam dva rečejo: »Uf, tole je pa naporno, kajne?« Ja, biti mama dvojčkov je naporno. Vse je dvakratno. Dvakratno previjanje pokakanih riti, dvakratno umivanje, hranjenje, telovadba, oblačenje … Je pa tudi dvakratno veselje, dvakratni objemi, dvakratni poljubi in kar dvema fantoma sem najpomembnejša oseba v življenju (vsaj zaenkrat). In tega ne bi zamenjala za nobeno Pinacolado na Baliju.

PREBERITE TUDI: BLOG: "To do" seznam 18 mesečnih dvojčkov

Petra Znoj je urednica portala Ringaraja in mamica nedonošenima dvojčkoma Adamu in Žanu. Zaradi vseh zapletov pri dvojčkih, ki sta bila rojena kar dva meseca in pol prezgodaj, je skoraj diplomirala iz pediatrije in razvoja otrok.  A vendar po srcu ostaja novinarka in z veliko strastjo pripoveduje zgodbe drugih, zato tudi ureja portal nedonošenčkov Junaki prvega nadstropja, kjer so zapisane zgodbe otrok, ki so se rodili prezgodaj.

Je zagrizena razkrivalka resnice, ki včasih ni tisto, kar želimo, je pa tisto, kar potrebujemo, odvisnica od dobre kave in marmornatega kolača (pa tudi kozarca vina).   

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.