|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Anton Komat, ekološki ombudsman

Bernard Nežmah, 24.1.2010
Mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo. Agens movens vseh velikih naravovarstvenih akcij zadnjih 20 let, pisec različnih knjig o ekologiji, ki kot predavatelj, kolumnist in avtor televizijskih oddaj vodi svoj osebni projekt.

image
/21


Avtor članka: Bernard Nežmah

Anton Komat, ekološki ombudsman
Mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo. Agens movens vseh velikih naravovarstvenih akcij zadnjih 20 let, pisec različnih knjig o ekologiji, ki kot predavatelj, kolumnist in avtor televizijskih oddaj vodi svoj osebni projekt ekološkega opismenjevanja. Medtem ko sta politika in gospodarstvo ob svetovni krizi obupana, jo on jemlje kot priložnost za pohod simbiotskega človeka, ki bo za svojega zaveznika na zemlji spet vzel naravo.

Zakaj kmetijstva ni mogoče ustrojiti po hiperprodukciji industrije, ki lahko vsako leto proizvede več izdelkov?

> Njiva ni fabrika. Kmetijstvo zavezuje človeka k spoštovanju naravnih zakonov, ti pa so močnejši od zakonov industrije. Pšenica danes potrebuje natanko toliko dni, da dozori, kot jih je v času faraonov. A mi smo kmetijstvo s sonca preusmerili na nafto. Dokler je bila nafta poceni, je delovalo. Leta 1940 je pri pridelovanju hrane človek vložil 1 kilo kalorijo fosilnih goriv in dobil 3,4 kcal hrane. Danes moramo vložiti 10 kcal energije, da dobimo 1 kcal hrane, torej imamo izjemno požrešen energetski sistem. Če vzamemo prehranski sistem kot celoto: požremo 20 odstotkov nafte, hkrati pa ta sistem izloči 40 odstotkov toplogrednih plinov. V energetski krizi se vsaka sprememba takoj reflektira v hrani. V zadnjih nekaj mesecih se je obseg ladijskega prevoza hrane med celinami zmanjšal za 40 odstotkov. Mislim, da je že 44 držav prepovedalo izvoz vsake hrane. Razpada globalni prehranski sistem. To je alarm. Energetsko bazo civilizacije moramo premakniti nazaj na sonce.
 
Vec preberite  tukaj
 

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Žabica Vanja je hotela postati miss barja
Osrednji lik je žabica Vanja, ki se lepega dne odloči, da se bo potegovala za naziv miss barja.
3
Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana
Film Oči in ušesa boga je dokumentarno pričevanje publicista in aktivista Toma Križnarja o več kot tridesetletnem prikri...
3
Štiri podobe globalne krize
Zabeležka okrogle mize z Antonom Komatom, na temo aktualnega ekološkega stanja v svetu in pri nas. Oglejte si tudi video...
3
10 eko družinskih nasvetov
Predstavljamo vam nekaj preprostih, vendar pomembnih napotkov iz vsakdanjega življenja, ki bi jih morali upoštevati vsi.
2



Varčna razsvetljava
photo
Poraba električne energije za razsvetljavo stanovanj se je v zadnjih desetih letih podvojila. Namesto 14 svetil, ki so b...
Doma narejena razna čistila
V tem članku so zbrani recepti za številna čisitla. Za vse primere uporabite univerzalno čistilo za tla, torej malo kisa...




Kofein med nosečnostjo.
пеперутка16

Ali je zdravo piti veliko kofeina med nosečnostjo, ali to vpliva na zdravje otroka? Koliko kave je po vašem mnenju "dovoljeno" popiti na dan med nosečnostjo?