/11 /11

Biotska ali biotična raznovrstnost ali biodiverziteta je raznolikost/raznovrstnost živih bitij tako glede vrste kot glede njihovih genskih lastnosti. Ohranitev biodiverzitete - t. j. bogastva flore in favne ter kompleksnosti ekosistemov - je bistvenega pomena za obstoj in razvoj človeštva na Zemlji.

1. Kaj je biotska raznovrstnost?

Po Konvenciji o biološki raznovrstnosti pomeni "biotska raznovrstnost" raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov.

Bolj pravilen izraz je biotska raznovrstnost, izraz biološka raznovrstnost se uporablja le v besedilu konvencije.

2. Pomen in funkcije biotske raznovrstnosti (usluge ekosistemov)

a) Eksistenčni pomen

Človek je kot živo bitje sestavni del bioloških sistemov na Zemlji in njegovo delovanje je popolnoma odvisno od delovanja ekosistemov, predvsem od:

- uravnavanja sestave atmosfere (razmerje med kisikom in ogljikovim dioksidom)

- ozonske plasti v stratosferi(zadrževanje sevanja)

- primarne produkcije (rastline pretvarjajo sončevo energijo v kemično – v hrano)

- podnebnih sprememb

b) Neposredne koristi

- Rastline: ob vedno večjih potrebah po hrani je bioska raznovrstnost pomemben potencial za pridobivanje novih uporabnih vrst in sort

- Les: pomemben del mednarodne trgovine

- Ribe in ribji proizvodi: velik ekonomski pomen

- Zdravila: pomemben potencial za raziskovanje in odkrivanje novih zdravilnih snovi, saj tudi moderna medicina veliko bioaktivnih snovi še vedno zbira iz naravnih virov

c) Doživljajska in rekreativna

Rekreacija v ohranjeni naravni krajini in doživljanje narave sprošča ljudi in jim daje delovni zagon. Velika raznolikost živega je znak zdravega okolja, kar izboljšuje zdravstveno stanje, delovno sposobnost in motiviranost prebivalstva. To lahko trži "zeleni" turizem.

č) Posredne pomembne uporabne (ekološke) koristi

Zemlja je globalni sistem medsebojno povezanih sfer: atmosfere, litosfere, hidrosfere in biosfere. Ta medsebojna povezava je malo otipljiva, dokler delujejo ekosistemi (in njihove komponente) nemoteno. To pomeni hitro prehajanje snovi skozi trofične ravni, proizvodnjo in razgradnjo biomase. Kar je za eno trofično raven izhodna, neuporabna snov (odpadek), je za drugo vhodna, uporabna snov (hrana). To pomeni nenehno tekoče kroženje snovi, ki jo omogočajo ne le proizvajalci biomase (primarni – napr. rastline in napr. sekundarni – živali), temveč tudi razkrojevalci, ki nežive oblike bomase ponovno spremenijo v mineralne snovi, ter "plenilci in povzročitelji bolezni", ki skrbijo za sprejemljivo velikost populacij drugih organizmov. Tako se snovi (organske in anorganske) ne kopičijo kot nesorazmerno in s tem ne zavirajo razvija drugih trofičnih ravni v ekosistemu. Sistemi z večjo biolotsko pestrostjo bolje prenašajo nenadne spremembe v okolju in ohranjajo ugodno (stabilno) stanje ekosistemov.

Delujoči ekosistemi zagotavljajo ekološke procese, ki so osnovna podpora tudi delovanju človeške družbe in gospodarstva. Ti procesi omogočajo:

- zaščito tal pred izpiranjem (erozijo)

- blaženje podnebnih sprememb (npr. ponor CO2)

- samozaščitno funkcijo voda

- ustrezen življenjski prostor za rastline in živali.

Pravočasno upoštevanje vloge delujočih ekosistemov v okviru celovitega razvoja družbe zmanjšuje sredstva za sanacijo nezaželenih posledic in s tem porabe javnih sredstev.

d) Estetska, notranja in kulturna vrednost

Človek potrebuje stik z ohranjeno naravo tudi za vzpostavljanje psihičnega in fizičnega ravnotežja, torej za kakovostno in celostno življenje, ki ga želi zagotoviti tudi prihodnjim rodovom.

Ohranjanje biotske raznovrstnosti je bil ključ, je in bo v kmetijstvu, medicini, farmaciji in na drugih področjih. 

3. Slovenija in biotska raznovrstnost

Na ozemlju Slovenije živi več kot 22.000 različnih vrst živih organizmov, kar uvršča tako majhen prostor med naravno najbogatejša območja Evrope. Strokovnjaki tudi dodajajo, da lahko o Sloveniji govorimo kot o evropskem biotsekm parku.

Viri

- http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/TrajnostniRazvoj/10_Biodiverziteta.pdf

- Konvencija o biološki raznovrstnosti (http://www.gov.si/mop/zakonodaja/konvenc/bioloska_raznovrstnost.pdf)

- Pregled biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, uredila Hlad, B. & P. Skoberne, 2001. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Agrecija Rs za okolje. 224 str.

- Mršić, N. 1997. Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija – »vroča točka« Evrope. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave. 129 str.