Ta zbirka slovenskih ljudskih pravljic je nastajala več let.

/11 /11

"Pravljica lahko priklene nase ne samo otroka, ampak tudi odraslega človeka, zlasti če jo pripoveduje mojster. V takem primeru poslušanje pravljic ni samo kratkočasje, ampak pomeni že svoje vrste umetniško doživetje. Da, dober pravljičar je umetnik, ki ti s skromnimi sredstvi svoje besedne umetnosti pričara čudovite svetove, da sam ne veš kdaj in ne od kod," je v uvodu k čudoviti zbirki 44 najlepših slovenskih ljudskih pravljic iz zapuščine Milka Matičetovega z naslovom Tristo zajcev Matičetove besede zapisala Anja Štefan.

Skoraj 300 strani debela in težka knjiga s čudovitimi ilustracijami, za katere so poskrbeli Ančka Gošnik Godec, Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt in Ana Zavadlav, je neprecenljiva zakladnica slovenskih ljudskih pravljic, ki jih je iz različnega gradiva Milka Matičetovega, ki bi letos praznoval 100. rojstni dan, izbrala, uredila in po potrebi posodobila otroška pisateljica in pesnica Anja Štefan, izdala pa Mladinska knjiga.  

Zajčki, ki skačejo po naslovnici in v knjigi ...

Čeprav je naslov zbirke Tristo zajcev, to še ne pomeni, da vse pravljice pripovedujejo o zajcih. Kot nam je na predstavitvi knjige zaupala njena oblikovalka Sanja Janša, so zajčki, ki so jih narisali vsi štirje ilustratorji knjige, pravzaprav prispodoba za ljudsko pravljico, ki je kot zajček vedno živa, odprta in gibljiva oziroma spreminjajoča.

Temu je pritrdila tudi Štefanova, ki je izpostavila, da če ima pripovedovalec veliko večjo svobodo pri spreminjanju ljudskih pravljic, ki so pri vsakem pripovedovanju nekoliko drugačne, je pri objavi potrebna veliko večja zvestoba izročilu in manj poseganja v originalen tekst.

Pa vendar današnji otroci živijo v povsem drugačnem okolju in času kot v času Matičetovega, zato smo ljubitelji slovenskih ljudskih pravljic hvaležni Anji Štefan za dolgoletno, potrpežljivo in občutljivo delo prepisovanja, prebiranja, izbiranja in ravno pravega posodabljanja starih slovenskih ljudskih pravljic, ki so izšle v zbirki Tristo zajcev. 

PREBERITE TUDI: Skupno branje pomembno krepi družinske odnose

Nekatere pravljice so prvič ugledale luč sveta

V zbirki 44 slovenskih ljudskih pravljic jih je polovica takšnih, ki jih že poznamo (Tri botre lisičice, O bobku, slamici in kamenčku, Bogata in uboga sestra ...), med njimi pa so tudi takšne, ki so prvič objavljene.

Tako lahko prisluhnemo zgodbi, v kateri se je nek mož poročil s takšno žensko, ki je imela zvezdo na čelu. Zgodbi o treh bratih čevljarjih in tristo zajcih. Pa zgodbi o dekletu, ki je hotelo rožico. 

Največ pravljic izvira iz Dolenjske in Rezije

Gre za stare ljudske in folklorne pripovedi, ki jih je Milko Matičetov v 40 letih zbral več kot tisoč. Pregleda nad njimi (še) nimamo, saj je Matičetovo gradivo večinoma še vedno v obliki rokopisov in posneto na magnetofonskih trakovih.

"Če bi bilo vse to delo že opravljeno, bi bilo knjigo, kot je ta, veliko lažje pripraviti. Tako pa sem se lahko oprla le na redke knjižne in revijalne objave, na tipkopise, ki sem jih našla v njegovi zapuščini in v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje, ter na gradivo, ki sem ga iz rokopisov prepisala ali s transkriptov transkribirala sama.

Pripovedi, ki so vključene v knjigo, je zapisal ali posnel med letoma 1940 in 1973, povedali so mu jih pravljičarke in pravljičarji različnih starosti in iz različnih slovenskih pokrajin, največ pa jih je iz Rezije in Dolenjske," večletno ustvarjanje te zbirke pojasnjuje Štefanova.

Več o čudoviti in dragoceni zbirki slovenskih ljudskih pravljic Tristo zajcev najdete na tej povezavi.