Biti po žensko pasiven ne pomeni biti prazen in brez energije!

/11 /11

Kot študentka filozofije in sodobna feministka sem se v svojih dvajsetih seveda na vsak način upirala obstoju tako imenovane "ženske energije". Češ, tako kot smo ljudje različni po barvi oči in las, smo pač tudi po spolu. Big deal!*

Toda z leti in izkušnjami sem se vse bolj zavedala, predvsem pa čutila, kako zelo je ženska yin energija drugačna od moške energije yang.

Seveda ima vsak človek v sebi tako žensko animo kot moški animus, zato je prav, da tudi ženske znamo v sebi kultivirati vse arhetipsko moške lastnosti - aktivnost, ognjevitost, širjenje, produktivnost, dviganje, časovnost, svetlost, sončnost, nebeškost, okroglost, energijo, zgoraj, levo ter vzhod in jug.

Toda, kot nas opaža veliko sodobnih žensk, ki raziskujemo žensko energijo, se je sodobna ženskost kar nakako izgubila v vseh teh navodilih, kakšna naj bo ženska, da bo zares Ženska. In to predvsem na račun ženske energije, ki jo je moška energija tako rekoč izrinila iz svetovnega prizorišča v zakulisje življenja.

Vse žensko je z nastopom moškega patriarhata postalo vse preveč ranljivo in "ženstveno", da bi se lahko obdržalo v agresivnem, borbenem in "močnem" moškem svetu. Tako pravzaprav še danes razmišlja večina ljudi, ki se zgraža, če se na primer politik na televiziji razjoče. Ojoj, kako pa bo vodil državo, če ga že taka malenkost spravi v jok?! Pa vendar bi bil svet veliko lepši, če bi se tudi politiki večkrat zjokali. Tudi sami nad sabo.

Tako danes živimo v svetu, ko tako ženske kot moški jočemo na skrivaj. Smo pred drugimi vedno močne/i, imamo vse pod kontrolo, točno vemo, kaj delamo in kam gremo, smo vedno nasmejane/i in optimistične/i, ne zapravljamo časa za neumnosti in smo ultraproduktivne/i, smo ves čas aktivne/i ter usmerjene/i v rast in razvoj, nas vodijo visoki cilji in nebeške vrednote, ki nam obljubljajo raj na Zemlji. Če bomo le uspeli prav vsak trenutek ostati v tej "neobčutljivi" moški drži.

Kot pri vseh rečeh v naravi in vesolju takšno velikansko neravnovesje dveh naravnih sil - moške in ženske energije - seveda prinese tudi velikanske katastrofe, ki poskušajo to neravnovesje ponovno spraviti v vesoljni red.

Red, v katerem je prostor tudi za vse žensko - pasivnost oziroma počitek, tekočost, krčenje, vzgajanje, spuščanje, brezčasnost, temo, luno, zemeljskost, ravnost, materijo, spodaj, desno ter zahod in sever, če se po pomoč ponovno obrnem k starodavnim znanjem Kitajcev.

Kaj pa to pomeni, da ženski energiji dopustimo, da končno zares svobodno zadiha? Tako doma kot v javnem svetu. Pred drugimi. Pred celim vesoljem.

Da si prav vsak trenutek drznemo biti ranljivi in mehki, tudi zmedeni in brezciljni. Da prepoznamo, kdaj je pravi čas, da se raje ustavimo namesto da se silimo v akcijo. Da se spustimo navzdol proti Materi Zemlji ter znotraj sebe počivamo in se prepustimo temi. In pustimo, da prav tam sredi teme zraste to, kar mora zrasti, luna pa odnese to, kar mora oditi. 

To je namreč tista v resnici zelo aktivna ženska pasivnost, ki nikakor ne pomeni biti prazen in brez energije. Gre samo za drugačno vrsto energije, ki raste in deluje na popolnoma drugačnih tleh kot aktivna energija.

Predstavljajte si drevo. V zemljo poganja korenine - ženska energija, v zrak pa veje - moška energija. Če bo drevo povsem zanemarilo rast korenin in vso svojo energijo usmerjalo le v širjenje vej, ga bo prvi vetrič podrl in izruval iz tal. Med poznavalci energije zato velja pravilo:

Tako globoke in razvejane kot so korenine, tako visoke in razvejane so lahko drevesne veje.

Zato vas ob dnevu žena vse ženske, pa tudi moške, vabim, da si dobro ogledate svoje korenine in ne pozabite negovati tudi svoje ženske energije! 

*Prevod: Velika stvar!

Helena Primic je urednica portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka in tekstopiska pri Besedula, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

Kot filozofinjo in staro dušo jo bolj kot sodoben svet privlačijo arhetipi in mistika starih svetov, ki jih odkriva skozi psihologijo, mitologijo, šamanstvo in različne metode osebnostne rasti. Predvsem pa verjame, da smo vsa živa (in neživa) bitja povezana v Eno, zato vedno znova išče nove poti povezovanja in medsebojne ljubezni.

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.