Tudi sodobni otroci nujno potrebujejo dovolj igre v naravi in stran od sodobne tehnologije, ki se ji ne morejo upreti. (Foto: Arhiv)

/11 /11

Ob mislih na vnuka Liama, ki je avgusta dopolnil dve leti, se spominjam lastnega otroštva, ki je bilo nadvse zabavno. Večino prostega časa smo preživeli s prijatelji na dvoriščih in travnikih, ob potokih in tudi v gozdu.

Vedeli smo za vsako drevo, vejo in grm. Preštevali smo korake do ročno izdelanih bunkerjev, kjer smo se skrivali navideznim sovražnikom. Vsak košček gozda nam je bil poznan, točno smo vedeli, kje rastejo najokusnejše gobe.

Prekolesarili smo mesto po dolgem in počez in to čisto zares več kot tisočkrat. Pretekli smo vse možne poti in potke, na katerih smo ogulili nešteto parov čevljev.

Ne, zares nam nikoli ni bilo dolgčas. In naših staršev ni skrbelo za našo varnost. Ker so nam zaupali.

Tudi sama sem svojo hči, Liamovo mamo, vzgajala v podobni luči. Vse dokler se niso pojavili računalniki, telefoni in tablice.

V njenem najstniškem obdobju sem velikokrat poslušala njene očitke, ko sem ji stala za hrbtom in preverjala vsebino njenega dopisovanja s prijatelji.

Takrat smo se vsi začeli učiti na novo. S prihodom IKT tehnologije se je svet začel zelo spreminjati, spreminjati pa se je začelo tudi razmišljanje naših milenijskih otrok, ki me iskreno povedano vse bolj skrbi.

Zakaj me pravzaprav skrbi sodoben način življenja, če pa večina verjame, da je tudi takšen način popolnoma normalen in zdrav?

Predvsem zato, ker imam kot babica in vzgojiteljica možnost opazovati otroke pri njihovem odraščanju - kako se z leti spreminja njihovo vedenje in razmišljanje glede na družbene spremembe.

Sama se tako pogosto zalotim, kako se sprašujem, kaj sodobnim otrokom manjka. Lahko bi rekla, da nič, in hkrati veliko. Pri slednjem mislim predvsem na igro, ki so jo sodobni otroci zamenjali za tisto veliko manj resnično - virtualno igro.

Kaj pa otrok sploh doživlja pri tisti "pravi" igri? Med igro razvija razmišljanje in domišljijo, predvsem pa lahko počne to, kar si tisti trenutek želi in torej povsem sledi sebi. Zato otrok tako zelo uživa, ko se igra, saj si je sam izbral dejavnost in vsebino za igro.

Igra pa na otroka vpliva tudi sproščujoče in pomirjevalno, kar ga privede do tega, da med igro povsem pozabi na vse druge stvari in dejanja, ki se dogajajo okoli njega. Če torej otroku omogočimo takšno igro, dobimo povsem zadovoljnega otroka.

Sodobni otroci pa žal vse pogosteje posegajo po spletnih in mobilnih aplikacijah, ki jih lahko privedejo tudi do odvisnosti. Ravno zato je tako zelo pomembno, da starši svojega otroka vodijo skozi čas odraščanja in ga usmerjajo v pravilno smer.

Igre, ki smo se jih včasih igrali zunaj na prostem, sicer niso bile tako "popolne" kot so dovršene sodobne igre. Pa vendarle so otrokom dopuščale veliko več ustvarjalnosti in domišljije.

Prepričana sem, da se odrasli premalo zavedamo, da je vsa sodobna tehnologija v ozadju prirejena psihologiji človeka, zato ni čudno, da k uporabi pritegne tudi tako majhne otroke kot je moj vnuk Liam.

Še ne dve leti star otrok že zna intuitivno uporabljati daljinec za televizor in obvlada enostavno rokovanje s pametnim telefonom za dostop do otroških vsebin, ki se nahajajo na spletu.

Kljub temu, da je zelo malo časa za tovrstnimi napravami, ga te že toliko pritegnejo, da jih želi sam uporabljati, če odrasli nismo dovolj pozorni. Sicer ga vsi usmerjamo v igro na prostem, a zdi se mi, da uporabi današnje tehnologije nekako ne moreš ubežati, lahko jo le omejiš.

Seveda si ne delam utvar, da bom s tem pisanjem spremenila mlade starše in njihov odnos do sodobne tehnologije, ko gre za otroke. Hkrati sem prepričana, da globoko v sebi vedo, kaj je prav in kaj ne. Rada bi samo spodbudila razmišljanje, da igra na prostem še zmeraj v veliki meri deluje pozitivno na psihosocialen in psihomotoričen razvoj otroka, saj pozitivno vpliva na njegovo koncentracijo, čustva, komunikacijo, jezikovne sposobnosti, motorične spretnosti …

Zato tudi sodobni otroci nujno potrebujejo dovolj igre v naravi. In ker seveda niso imuni na sodobono tehnologijo, ki jih obkroža, je potreben zelo preudaren razmislek staršev, koliko te sodobnosti vnesti v njihov otroški vsakdan.
 

Moderna babi ali Mojca Cimerman je profesorica razrednega pouka in že vrsto let zaposlena kot učiteljica na osnovni šoli, sicer pa mama in babica, ki je skupaj s svojo hčerko ustanovila podjetje BOOST UP - digitalno agencijo za internetni marketing.

Več o njej najdete na njeni spletni Modernababi.si in na njeni Facebook strani.