Morda bo v prihodnosti otrok tudi gensko lahko imel dve mami.

/11 /11

Znanstvenikom iz Kitajske akademije za znanost je uspelo ustvariti zdravega mišjega mladiča, ki je plod dveh mam oziroma mišjih samičk. Sicer se je skotil tudi mišek, ki je potomec dveh mišjih samcev oziroma očetov, toda je preživel le nekaj dni.

Rezultati te raziskave, ki so bili predstavljeni v znanstveni reviji Cell Stem Cell, dokazujejo, da nekatere vrste lahko premagajo ovire pri ustvarjanju potomcev dveh živali istega spola s pomočjo izvornih celic in targetiranega vpliva na gene.

Ali to pomeni, da bodo nekoč tudi homoseksualci, ki si želijo otroke, lahko spočeli svoje lastne otroke? 

Odstranitev določenih genov

"Zanimalo nas je, zakaj samo sesalci doživljajo seksualno reprodukcijo. Že v preteklosti smo pri združevanju reprodukcije in regeneracije prišli do številnih ugotovitev, zato smo poskušali ugotoviti, če je možno z embrionalnimi izvornimi celicami in genskimi delitacijami ustvariti normalno miš z dvema ženskima staršema ali celo moškima staršema," je povedal soavtor raziskave Qi Zhou.

Medtem ko reprodukcija nekaterih plazilcev, dvoživk in rib poteka le z enim staršem istega spola, je za sesalce to velik izziv, tudi s pomočjo umetne oploditve. Če namreč potomec v procesu ustvarjanja genoma ne prejme genetskega materiala od mame in očeta, lahko pride do razvojnih motenj ali se plod sploh ne ustvari. Zato so znanstveniki še pri nerazvitem jajčecu odstranili te vgrajene gene in tako ustvarili miško-potomko dveh mam. "Miška je sicer še vedno kazala določene znake poškodb, pa tudi metoda sama je zelo nepraktična in težka za uporabo," je razkril Zhou.

Da bi ustvarili zdravega mišjega potomca dveh mišjih mam, je Zhou skupaj z znanstvenima kolegoma in soavtorjema raziskave Baoyang Hujem in Wei Lijem uporabil posebne embrionalne izvorne celice (ESCs), ki vsebujejo le polovico kromosomov in DNA od enega starša, kar je bilo po mnenju raziskovalcev ključ do uspeha. Zdrava miška z dvema mišjima mamama je tako nastala z odstranitvijo določenih delov genoma pri ESCs prve mame, ki so ga vbrizgali v jajčece druge mame. Iz 210 embrijev se je razvilo 29 živih mišk. Miške so bile normalne, so živele do odrasle dobe in potem imele svoje mladičke.

Otrok dveh očetov

Podoben, toda veliko bolj kompliciran proces je bil uporabljen, da so ustvarili 12 živih mišjih mladičkov iz dveh genetskih očetov. Pri genomu prvega mišjega očeta je bilo treba izbrisati sedem ključnih vgrajenih področij genoma, spremenjen ESCs pa je bil nato skupaj s spermo drugega mišjega očeta vbrizgan v jajčece, ki so mu odstranili ves genetski material darovalke jajčeca. Tako so ustvarili embrij, ki je vseboval le genetski DNA dveh moških staršev, ter ga vstavili v nadomestno mišjo mamo, ki je mladičke donosila.

Potomci dveh mišjih očetov so živeli le 48 ur po skotitvi, toda znanstveniki že načrtujejo posodobitev procesa, da bi tudi ti mladički doživeli odraslo dobo. Podobne rezultate so sicer dobili že leta 2011 z drugačno metodo, ki je sprožila tudi etične zadržke, če bi to tehnologijo kdaj uporabili na ljudeh. 

 Kot je pojasnil Li, so seveda še vedno ovire, da bi se ta nova metoda uporabila na drugih sesalcih, vključno s potrebo po identifikaciji vgrajenih genov, ki so značilni za določeno vrsto, in skrbjo za potomce, ki ne preživijo oziroma utrpijo resne poškodbe. Kljub temu vendarle upajo, da bodo v prihodnosti lahko ponovili to raziskavo tudi z drugimi sesalci.

"Ta raziskava nam je pokazala, kaj je mogoče. Ugotovili smo, da lahko nepravilnosti, do katerih pride pri potomcih staršev istega spola, odstranimo in da lahko ovire, ki so značilne za sesalce, premagamo z modifikacijami določenih območij genoma. Odkrili smo nekatere med najpomembnejšimi območji genoma, ki so zadolženi za razvoj pri miškah istospolnih staršev, kar je zanimivo tudi za raziskave vgrajenih genov in kloniranje živali," je zaključil Li.

Vir: ScienceDaily