|
/41
Čebelarski muzej, edini te vrste na Slovenskem, domuje v baročni graščini v starem delu Radovljice. Od odprtja leta 1959 skrbi za bogato dediščino slovenskega čebelarstva. Zbira čebelarske predmete, jih hrani, proučuje in razstavlja.
Ogled muzeja se začne s predstavitvijo zgodovine čebelarstva na Slovenskem. V tehniškem delu so predstavljeni čebelarsko orodje in različni tipi panjev: preprosta drevesna debla, značilni slovenski panji podolžne pravokotne oblike imenovani “kranjiči” in panji, kakršne uporabljajo današnji čebelarji.
Obiskovalec spozna tudi najpomembnejše čebelarje: Antona Janšo, prvega učitelja čebelarstva na Dunaju (med leti 1770 in 1773), in svetovno znana trgovca s čebelami Jana Strgarja in Mihaela Ambrožiča.
Panjske končnice
Osrednji del Čebelarskega muzeja predstavlja zbirka poslikanih panjskih končnic.
Poslikane panjske končnice – prednje deščice panjev “kranjičev” – so slovenska posebnost.
Poslikavanje panjev se je pojavilo pred 250 leti. Na zglajene, največkrat smrekove deščice, so slikali motive. Figure so obrobili s črno črto. Večkrat so si pomagali s papirnato predlogo, ki je imela že preluknjan obris motiva. Prek luknjic so s pomočjo prahu prenesli sliko na deščico.
Starejše slike na panjih so bile nabožne vsebine. Na njih so največkrat upodobljeni svetniki, ki so imeli za čebelarje varovalni pomen, kot npr. sv. Florijan, zaščitnik pred ognjem, ki ga srečamo tudi na hišah in gasilskih domovih. Številni so bili motivi s šaljivo vsebino, kot npr. prikaz lovčevega pogreba ali krojačev, ki jih preganjajo polži. Na končnice so naslikali tudi zgodovinske prizore (razne bitke), mitološke motive in prizore iz vsakdanjega ali prazničnega življenja na vasi (npr. prepir v gostilni, poroko ali ženitovanje pod lipo).
Biološka soba
V biološki sobi s pomočjo bogatega slikovnega gradiva spoznavamo življenje in delo čebele, v pomladnih in poletnih mesecih pa v zasteklenem panju lahko opazujemo žive čebele. Zanje skrbi čebelar. Obiskovalci tako lahko vidijo matico pri zaleganju, delavke pri delu znotraj panja in trote pri “nedelu”.
Občasno v muzeju pripravimo delavnice, na katerih udeleženci zvijajo in ulivajo sveče in obeske iz čistega čebeljega voska ali slikajo na panjske končnice.
Muzejska trgovina
V vstopnem prostoru, ki je namenjem sprejemu obiskovalcev, je tudi muzejska trgovinica z razglednicami, s katalogi, s kopijami panjskih končnic ter z izdelki iz medu in voska.
Od maja do oktobra je Čebelarski muzej odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih; marca, aprila, novembra in decembra je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah. Muzej je zaprt v januarju in februarju, odprt pa je v času zimskih počitnic.
Urnik Čebelarskega muzeja
tel.: 04 532 05 20
fax.: 04 532 05 24
Po predhodnem dogovoru je mogoč ogled tudi izven določenega časa.
Ida Gnilšak, kustosinja Čebelarskega muzeja
Članek objavljen v Prostočasnik, pomlad 2007
4
4
3
3
Crkljanje dojenčkov.
пеперутка16
Se vaši dojenčki (6–12 mesecev) radi crkljajo? Moj sploh ne posluša, samo odriva me, pleza name, vleče, ... niti nošenje noče, samo gleda stran. To se mi zdi res čudno ... Kakšni so vaši?
Ringaraja.net je največji specializirani spletni portal za mlade starše in nosečnice v Sloveniji. Staršem in bodočim staršem omogoča dostop do kakovostnih informacij o zanositvi, nosečnosti, razvoju, zdravju ter vzgoji otrok in partnerstvu.
