/11 /11

Zdravniki vsem, ki hodijo v naravo, priporočajo cepljenje, pravi prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Cepljenje ponuja zanesljivo zaščito pred klopnim meningoencefalitisom veliki večini (več kot 90%) cepljenih. Cepijo se lahko vsi ne glede na osnovne bolezni (izjema so le nekatera nevrološka obolenja) in starost: od otrok od enega leta starosti naprej vse do starostnikov. Ljudje pogosto zmotno menijo, da so zaščiteni pred virusom klopnega meningoencefalitisa, če so brez težav prestali več vbodov klopa. To ne zagotavlja zaščite, zatrjuje sogovornik. Okužen klop in vse težave, povezane s tem, nas lahko doletijo kadarkoli v življenju. Začasna kontraindikacija za cepljenje je prebolevanje akutna vročinske bolezni. Cepljenja ne priporočamo ljudem, ki so imeli po poprejšnjih cepljenjih alergijske reakcije (te so sicer izredno redke), in vsem, ki so alergični na sestavine cepiva, kar velja tudi za osebe s hudo alergijo na jajca, saj pri gojenju virusov uporabljajo jajca.

Večkratni odmerek

Cepljenje je treba večkrat ponoviti. Osnovno cepljenje sestavljajo trije odmerki, ki jih človek prejme v obdobju enega leta. Cepilnih shem je več, klasična pa poteka po naslednjem raz-poredu: prvemu cepljenju čez mesec dni sledi drugi in čez približno leto dni še tretji odmerek. Ker cepivo ne ponuja trajne zaščite, so potrebni tako imenovani poživitveni odmerki: prvi tri leta po zadnjem odmerku osnovnega cepljenja in nato vnovični odmerek vsakih pet let, po 60. letu pa znova po en odmerek na tri leta. Nekatere raziskave nakazujejo, da bi utegnili v prihodnosti dajati poživitvene odmerke v daljših časovnih razmikih. Najbolj priporočljivo je, da se cepimo pozimi, ko so klopi nedejavni, vendar to ni nujno – cepiti se je mogoče ne glede na letni čas.

Neželeni učinki

Neželeni učinki cepljenja so lokalni in splošni. Večinoma se pojavijo redko in imajo blag potek. Najpogostejša sta oteklina in bolečina na mestu vboda, med splošnimi neželenimi učinki pa ve-lja omeniti vročino, glavobol in bolečine v mišicah. Pri otrocih lahko pride do kratkotrajne vročinske bolezni, čeprav vročine, ki nastopi kmalu po cepljenju, ne gre vedno povezovati s cepljenjem, opozarja sogovornik. Poudari še, da so vsi našteti učinki prehodni in z izjemo bolečin na mestu cepljenja zelo redki.

Vedno primerno zaščiteni v naravo

Cepljenje proti klopnemu meningoen-cefalitisu z veliko verjetnostjo ščiti proti tej bolezni, ne ponuja pa zaščite proti nekaterim drugim boleznim, katerih povzročitelje prenašajo klopi. Ker proti tem ni cepiva, je nadvse pomembno, da se zaščitimo proti vbodi klopov.

Optimalna zaščita bi seveda bila, da bi se jim čim manj izpostavljali, vendar to ni vedno možno. Lahko pa upoštevamo priporočila, kako zmanjšati možnost, da pride do vboda:

• kadar gremo ven, se odpravimo po poti in ne skozi podrastje,
• bodimo primerno oblečeni – srajca z dolgimi rokavi in dolge hlače, zataknje¬ne za obuvalo, kar pa je poleti težko izvedljivo, zlasti pri otrocih,
• na zapestja, vrat in gležnje nanesimo repelent; zavedati se je treba, da imajo sredstva za odganjanje mrčesa omejen čas delovanja in da zaščita pred vbodi ni povsem zanesljiva,
• ob prihodu domov se oprhamo, preoblečemo in iščemo morebitne prisesane klope,
• če na telesu opazimo klopa, ga čimprej odstranimo.

Odstranjevanje klopov

Prva misel vsakogar, ki na koži opazi klopa, je seveda, čimprej stran z njim. Toda pogosto se znajdemo v negoto-vosti, kako ga pravilno odstraniti, saj premore ljudska modrost izredno bogat repertoar nasvetov. Namakanje v olju, slini, alkoholu ali celo petroleju, vrtenje v smeri urnega kazalca ali nasprotno, uporaba navadne pincete, posebne pincete … Kaj je prav? Sogovornik pravi, da je klasičen nasvet naslednji: klopa ne namakamo, pač pa vzamemo pin¬ceto, klopa primemo čim bliže koži in ga počasi izvlečemo. Če ga odtrgamo s hitrim gibom, se lahko zgodi, da rilček ostane v koži. In kaj storiti v takšnem primeru? Saj poznate zgodbe o ljudeh, ki so z iglo »mesarili« okoli rilčka, da bi se znebili klopa – dobili pa ognojek. Če zatrganega klopa ne moremo zlahka odstraniti z iglo, je najbolje počakati nekaj ur ali do naslednjega dne, ko ga bomo po vsej verjetnosti zlahka odstranili.

Vir: VIVA

PRILOGA • NOVEMBER 2009, številka 192, leto XVII