Femicid ni nenadna tragedija, ampak zadnji korak dolgotrajnega nasilja nad ženskami, ki ga lahko preprečimo le z ničelno toleranco do nasilja, odgovornimi institucijami in pogumnim iskanjem pomoči. (Foto: Freepik.com)

/11 /11

Statistika za Slovenijo in širšo regijo kaže, da je med umorjenimi ženskami vsaka druga ubita s strani partnerja ali bivšega partnerja. V zadnjem desetletju število femicidov ostaja strašljiva konstanta; letno se pri nas zgodi približno pet do sedem femicidov, leta 2020 celo deset. Za vsako številko pa stoji obraz – mama, hči, sestra, prijateljica. In pogosto tudi otroci, ki ostanejo brez mame in brez varnega doma. Nasilje v družini in femicid namreč ne prizadeneta samo partnerjev, ampak tudi otroke, ki nasilje gledajo, ga čutijo ali ob njem odraščajo.

Črna poročna obleka: simbol, ki razkrije, kar se skriva za štirimi stenami

Da bi femicid iztrgali iz tišine in ga poimenovali s pravim imenom, je v Sloveniji zaživela regionalna kampanja »Dokler naju smrt ne loči«, ki poteka v osmih državah (Slovenija, Hrvaška, Srbija, BiH, Črna gora, Albanija, Severna Makedonija in Bolgarija). V Sloveniji jo vodi Društvo P.E.N.D Slovenija, društvo za preprečevanje nasilja v športu in v družini.

Osrednji simbol kampanje je črna poročna obleka modne oblikovalke Matee Benedetti. Poročna obleka je običajno simbol ljubezni, obljube in novega začetka. V črni barvi postane žalni prt: opomin, koliko nasilja se skriva za fasado »popolnih odnosov«, nasmejanih fotografij in fraze »dokler naju smrt ne loči«.

Slogan kampanje opozarja, kako se ideja »večne ljubezni« lahko zlorablja za opravičevanje kontrole, posesivnosti in posesivnega vedenja:
– »Če me res ljubiš, boš samo moja.«
– »Jaz najbolje vem, s kom se smeš videti.«
– »Tako te ljubim, da ne morem brez tebe.«

To niso romantični stavki, ampak pogosto začetek odnosa, v katerem se ljubosumje, kontrola, izolacija in poniževanje počasi stopnjujejo v nasilje – in v najhujših primerih v femicid.

Femicid je predvidljiv – in zato ga lahko preprečimo

Strokovnjakinje, ki se ukvarjajo z nasiljem nad ženskami, poudarjajo: femicid skoraj nikoli ni nenaden, ampak zadnje dejanje dolgotrajnega nasilja.

Pogosto so prisotni:

• psihično nasilje (žalitve, poniževanje, kričanje, manipulacije),

• izolacija (prepoved stikov z družino in prijatelji),

• nadzor (pregledovanje telefona, lokacije, denarja),

• grožnje (»Če me pustiš, ne boš nikoli več videla otrok.«),

• ekonomsko nasilje (prepoved zaposlitve, odvzem denarja).

Analiza intimnopartnerskih femicidov v Sloveniji je pokazala, da se v tretjini primerov umor zgodi tam, kjer pred tem ni bilo fizičnega nasilja – je pa bilo prisotno psihično nasilje, manipulacije, nadzor in poniževanje.

To pomeni, da moramo jemati resno vse oblike nasilja, ne šele takrat, ko se pojavijo modrice. Femicid je predvidljiv, ker so znaki nevarnosti pogosto prisotni dlje časa. In lahko ga preprečimo, če:

• institucije (policija, sodišča, CSD) ukrepajo hitro in odločno,

• država dosledno spoštuje mednarodne standarde (Istanbulska konvencija, priporočila CEDAW, konvencije OZN),

• družba nasilja ne relativizira z izjavami, kot so »saj se v vsaki zvezi kdaj skregamo« ali »to so njihovi problemi«.

Predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, je ob podpori kampanji poudarila, da bi bilo veliko življenj mogoče rešiti, če bi se odzvali pravočasno in če bi vsako smrt ženske analizirali tudi z vidika odgovornosti institucij.

Nasilje nad ženskami: številke, ki bolijo – in otroci, ki ostanejo

Nasilje nad ženskami ima mnoge oblike: fizično, psihično, ekonomsko, spolno in tudi institucionalno. Vsa ta nasilja rušijo občutek varnosti, samopodobe in zdravja.

Podatki kažejo:

• Več kot 3.000 žensk v Sloveniji vsako leto poišče pomoč zaradi nasilja.

• Na SOS telefon je bilo v letu 2023 skoraj 2.000 klicev.

• Leta 2023 je 1.218 žensk prijavilo nasilje v družini (v primerjavi z 212 moškimi žrtvami).

• Pri kaznivem dejanju spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, je bilo leta 2023 155 žrtev deklic in 29 dečkov.

V ozadju teh številk so zgodbe žensk, ki preživljajo strah, sram, izolacijo in ekonomsko odvisnost. In zgodbe otrok, ki:

• slišijo kričanje in grožnje,

• vidijo udarce ali posledice nasilja,

• živijo v stalni napetosti,

• včasih izgubijo mamo – ali oba starša, ko storilec naredi samomor.

Strokovnjaki opozarjajo, da so otroci, ki odraščajo v nasilju, sami bolj ogroženi za težave v duševnem zdravju, težje zaupajo, težje gradijo zdrave odnose in so lahko tudi sami v večji nevarnosti, da kot odrasli postanejo žrtve ali povzročitelji nasilja.

Zakaj žrtve ostajajo in zakaj je odhod najnevarnejši trenutek

Veliko ljudi se sprašuje: »Zakaj pa ne odide? Jaz ne bi nikoli dovolila, da me nekdo tako ponižuje.« A resničnost je veliko bolj zapletena.

Ženske ostajajo v nasilnih odnosih pogosto zato, ker:

• se boje za svoje življenje ali za otroke,

• so finančno odvisne od partnerja,

• nimajo podpore družine ali so od nje odrezane,

• ne poznajo svojih pravic in možnosti pomoči,

• jim povzročitelj ves čas govori, da so »one krive« in da »nihče ne bo verjel njihovi zgodbi«.

Strokovnjaki opozarjajo, da so ženske najbolj ogrožene ravno takrat, ko se odločijo, da dogodka ne bodo več prenašale in želijo zvezo prekiniti. Za nasilnega partnerja je to trenutek, ko izgubi nadzor – in takrat se tveganje za najhujše nasilje močno poveča.

Zato je izjemno pomembno, da ženske, ki razmišljajo o odhodu, dobijo strokovno pomoč, varno namestitev in podporo institucij, ki znajo oceniti stopnjo tveganja.

Kaj lahko storimo kot starši, partnerji, prijatelji?

Femicida in nasilja nad ženskami ne moremo preprečevati šele takrat, ko se zgodi tragedija. Začne se veliko prej – v vsakodnevnih komentarjih, vzgoji, odnosih, šalah in stereotipih.

Kot starši lahko za bolj varen jutri naredimo več:

• Otroke učimo enakopravnosti in spoštovanja. Fantom in dekletom pokažemo, da je »ne« vedno »ne«, da ljubosumje ni dokaz ljubezni in da nikoli ni prav, da nekdo nad drugim prevzame nadzor.

• Prepoznavamo znake nasilja pri svojih bližnjih: nenadna izolacija, strah pred partnerjem, pogosti »izgovori« za partnerjevo vedenje, opuščanje stikov.

• Verjamemo žrtvi, ko spregovori – ne sprašujemo, zakaj ni odšla že prej, ampak ji pomagamo poiskati pomoč.

• Ne relativiziramo nasilja. Kreg je ena stvar, poniževanje, grožnje, nadzor in udarci pa nekaj povsem drugega.

Vsak izmed nas lahko prispeva: s tem, da ne obračamo glave stran, da prijavimo nasilje, če ga opazimo, in da jasno povemo, da je nasilje nedopustno – vedno in povsod.

Kam po pomoč?

Če nasilje doživljate vi ali ga prepoznate pri nekom drugem, je najpomembnejše sporočilo: niste krivi in niste sami. Pomoč obstaja.

• SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja: 080 11 55
  – 24-urna, brezplačna in zaupna telefonska linija, kjer lahko dobite podporo, informacije o svojih pravicah in možnostih pomoči.

• Policija: 113
  – Nasilje lahko prijavite kadarkoli. Policija oceni nevarnost in lahko odredi prepoved približevanja ali druge ukrepe za vašo zaščito.

• Anonimna policijska linija: 080 1200

• Nevladne organizacije in varne hiše (npr. Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Ženska svetovalnica):
  – nudijo varno namestitev, psihološko podporo, pravno svetovanje in spremljanje pri postopkih.

• Društvo P.E.N.D Slovenija
  – info@pend.si, društvo, ki v Sloveniji vodi kampanjo »Dokler naju smrt ne loči« in deluje na področju preprečevanja nasilja v športu in družini.

Pomembno je, da ženska ve, da ima pravico do življenja brez nasilja, v kakršni koli obliki že nastopa – in da ima pravico do zaščite.

16 dni aktivizma: čas, ko nasilje postavimo v središče pogovora

Vsako leto med 25. novembrom (mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami) in 10. decembrom (svetovni dan človekovih pravic) poteka kampanja 16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami.

V tem času:

• se številne zgradbe obarvajo oranžno,

• potekajo predavanja, delavnice, pohodi in pogovori,

• se odvijajo digitalne kampanje, ki nasilje iz zasebne teme postavljajo v središče javne razprave.

Regionalna kampanja »Dokler naju smrt ne loči« se v Sloveniji uradno predstavlja prav na ta dan – 25. novembra 2025 – in se bo nadaljevala z analizami primerov femicida, pravnimi pobudami za boljšo zaščito žrtev ter izobraževanji o prepoznavanju in preprečevanju nasilja. Zaključila se bo s konkretnim predlogom sprememb zakonodaje.

To je priložnost, da kot družba glasno rečemo: dovolj je. In da kot starši, partnerji in prijatelji naredimo vse, kar je v naši moči, da bo naslednja generacija otrok odraščala v svetu, kjer poročna obleka – ne glede na barvo – nikoli ne bo povezana s strahom, nasiljem ali smrtjo.