/11 /11

Hrana v življenju ljudi

Hrano potrebujemo za preživetje. Prehranjevanje ni samo zadovoljiti fizično lakoto ampak tudi užitek. S hrano je povezano veliko občutkov, posebnih situacij, spominov in družbenih norm, kar vse poleg lakote vpliva na to kaj in koliko jemo. Že od prvih dni življenja je hrana tudi simbol skrbi in ljubezni. Dojenček z dojenjem ne dobiva le fizične hrane za preživetje, ampak mu hranjenje pomeni tudi stik z materjo, nežnost in varnost. Že med dojenčki opazimo da eni pojedo več, drugi manj. Z odraščanjem pa obstaja še večja raznolikost med nami, kdaj, kako in koliko hrane spravimo vase. Včasih gredo ljudje s tem, da jedo preveč ali premalo tako daleč, da škodujejo svojemu zdravju, rabijo pomoč in nekateri celo umrejo za posledicami motenj hranjenja.

Kje je meja našega hranjenja

Siti smo, končali smo obrok, pa še zaužijemo grižljaj, dva, pojemo ostanek kosila in še sladico za boljše počutje, vrnemo se še v kuhinjo in še nekaj iščemo, damo grižljaj v usta, gremo iz kuhinje in se tja ponovno vračamo, dokler ni čas za večerjo. Vrtimo se v začaranem krogu iz katerega lahko stopimo le, če si naredimo dnevnik hranjenja, da objektiviziramo količino zaužite hrane. Zakaj ne moremo reči hrani NE, ste pomislili, da tudi v življenju nasploh ne znate reči ne, ne bom, nočem, ne morem, ne želim, ne znam, gnusi se mi, …

Kako postaviti mejo med lakoto in sitostjo 

Hrano si skrbno in z veliko ljubeznijo pripravimo, si jo lepo serviramo in sedemo za mizo. Najprej si hrano pogledamo, jo povohamo in nesemo v usta, kjer jo z občutkom počasi žvečimo in okušamo ter jo počasi pogoltnemo. Ob tem se hranimo z vsemi čutili, ki jih imamo in tudi občutek sitosti zadovolji vsa čutila. Telo se počasi hrani, se zadovoljuje in postopoma zaznava občutek sitosti in na ta način si določa mejo med občutkom lakote in sitosti. Med hranjenjem smo pozorni le na obrok, ki je pred nami, ostale misli pa poizkušamo odmisliti in se posvetiti samo obroku. V dnevnem ritmu je potrebno ločiti občutek žeje in lakote. Če nismo pozorni na male dražljaje lakote, se njihova intenziteta poveča in čutimo veliko lakoto, ki jo potešimo z zelo veliko količino hrane. S krepitvijo občutljivosti za občutek lakote, jo bomo začutili prej, prej zaužili hrano, ki bo količinsko manjša. Občutek lakote je včasih zelo težko zaznati, občutimo da telesu nekaj manjka. Ta manjkajoča potreba je lahko potreba po ljubezni, varnosti, sprejetosti, … Človek lahko to manjkajočo potrebo zadovolji s hrano, čeprav lakote v resnici sploh ni čutil. Manjkajočo potrebo poteši s hrano, ki jo največkrat nekontrolirano vnaša v svoje telo. Nima meje, ko se svojega vedenja zave, postane do njega kritičen in obsojajoč. V telesu se pojavlja občutek med nepotešene potrebo in občutek kritičnosti do prevelikega vnosa hrane, manjka pa realna objektivna ocena občutka. 

Kako izstopiti iz začaranega kroga hranjenja

Sami zelo težko izstopimo iz tega začaranega kroga, potrebno je poiskati strokovnjaka, s katerim skupaj objektivno pogledata vaš problem in situacijo v kateri se nahajate v tem trenutku. Vsak človek je edinstveno in neponovljivo bitje in potrebuje individualni pristop pri reševanju njegove težave. Obstajajo smernice za zmanjševanje telesne teže, vendar vsak človek ima svoj problem in potrebuje strokovnjaka, ki razume njegov problem, skupaj problem objektivizirata in človek sam najde zase svojo rešitev. Človek, ki ima povečano telesno težo ima stalen vzorec njegovega življenjskega stila in hranjenja, ki ga je potrebno spremeniti, če želi izstopiti iz začaranega kroga. Sprememba je nekaj motečega, neznanega, človeka je strah, da ne bi s spremembo prišlo tudi kaj slabšega. Ob močni želji po spremembi svojega odnosa do hrane in upanja na uspeh, obstaja tudi dvom in strah, da tega človek ne zmore,da mu bosta ostali le praznina in žalost, če se bo rešil svoje odvisnosti od hrane.

Ne ostanite sami v praznini in žalosti, poiščite pomoč.

Preberite še:

Lahko hujšam, če dojim?

Vpliv presnove na hujšanje

VIDEO: Hujšanje po porodu