Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
|
/91
Mlada družina je bila razdeljena. Očka Krishna v svojem domačem kraju, v Nepalu, Anita pa s hčerko v Škofji Loki. Ljubezen in želja je bila velika, goreča. S pomočjo vseh mamic, ki so na Ringarajinem forumu stopile skupaj in prispevale po svojih najboljših močeh, jim je uspelo, da se je zgodba o srečni družini začela odvijati. Anita in Karuna sta odšli na obisk v Nepal, kjer ju je čakal očka male deklice.
Anito smo obiskali in jo vprašali, kako se ima danes. Ali se je njena decembrska pravljica odvila srečno?
Koliko časa je že minilo od akcije, ki je potekala na forumu Ringaraja? Se je še spominjate, se spominjate vseh tistih občutkov, ki ste jih doživljali takrat?
Akcija se je odvijala leta 2008, v mesecu novembru in decembru, s sloganom Najsvetlejše lučke so Karunine učke. Ob moji prošnji oz. želji sem dobila toliko podpore in pomoči, da sem še danes zelo hvaležna. Hvaležna, da so me v danem trenutku moje nemoči, poslušala srca na drugi strani foruma. Zgodilo se je nekaj, kar se bo težko ponovilo. Saj so bili odzivi z razliko nekaj negativnih kritik zelo, zelo spodbudni in pozitivni. Virtualne prijateljice iz Ringarajinega foruma, so s polno vnemo delale voščilnice, ki so se prodajale v ta namen in denarna sredstva so prihajala kar povprek. Še danes se spomnim ene ribice, ki mi jo je za srečo sešila gospa za podporo in upanje, da akcija uspe. Spominjam se vseh slik z narejenimi voščilnicami. Preprosto je bil to moj oz. naš skupni mali čudež, ki je meni veliko pomenil. Vsako leto, ko se bliža Božič, se spomnim na to energijo, ki je bila takrat tako močna in pozitivna, da se je res zgodilo, kar sem si želela in hotela. Preprosto povedano, pomagali so mi narediti odločilne korake, da je družina danes skupaj. Obisk je bil potreben zaradi samega odnosa in dokumentacije, ki sem jo prinesla seboj v Slovenijo, da se je družina lahko združila.
Takrat ste torej s pomočjo uporabnic Ringarajinega foruma in dobrodelne akcije, ki je bila zelo odmevna in uspešna, odleteli v Nepal k svojemu fantu in Karuninemu očetu. A po obisku sta se vrnili nazaj sami. Zakaj Krishna ni prišel z vami?
S Krishno sva se v Nepalu uradno poročila 17.1.2009. Bila je lepa poroka in sladko-kislo je bilo spoznanje, da sva šele na pol poti do združitve družine. Karuna je v Nepalu neizmerno uživala. In lepo smo se imeli na svoj način. Tam je življenje precej drugačno. Nisem si predstavljala da bi Karuna tam hodila v šolo. Tudi sebe nisem videla, da bi lahko tam nekaj delala. Ne še. Odločila sva se, bolj jaz kot on, da je za nas trenutno najboljše da živimo v Sloveniji. Naš cilj je postal projekt, da združimo družino in pripeljimo našega očija v Slovenijo. Na začetku nas je oviral stanovanjski problem, ki pa se je ravno letos maja dokončno rešil. Tudi službe nihče ni imel, tako da jaz nisem mogla biti garant za njegovo kritje stroškov ob vstopu v Slovenijo. Kljub temu, da sva bila poročena, brez določenih dokumentov ni mogel priti k nama. Ob tej priliki bi pohvalila svojo mami, ki je garantirala za mojega moža in mi pomagala urediti vse papirje z njenimi podpisi, da se je projekt "družina" lahko začel.
Najbrž ste težko čakali, da Krishna pride v Slovenijo. Koliko časa je trajalo, kaj vse je bilo potrebno urediti?
Potrebno je bilo prevesti vse dokumente v angleški jezik, pa potem v slovenski jezik, najti službo in stanovanje. Moja mami me je po vrnitvi iz Nepala začela jemati bolj resno in je videla da sem odgovorna. Na vso moč mi je pomagala, kjer je bilo potrebno biti garant ali pa podpisati kakšno soglasje. Ni bilo lahko iti čez vso to dokumentacijo, ampak s tako spremembo pomoči iz strani mojih domačih je šlo vse kot po maslu. Tako, kot sem iz srca hvaležna mojim virtualnim prijateljicam iz foruma Ringaraja.net, sem zopet hvaležna moji mami, ki je po slabem začetku le stopila z menoj in mi še danes stoji ob strani.
Kako je bilo zaživeti skupaj? Najbrž je bilo kar nekaj ovir …
To pa je vprašanje (smeh). Sigurno je drugače, ko si 24 ur skupaj, kot pa prej, ko nisi skupaj skoraj nič. Ko nisi skupaj, se pogrešaš in vso ljubezen mogoče še bolj idealiziraš in sanjaš o možnostih. Ko sva dala skozi papirnate prepreke, se je družina začela učiti, kako živeti skupaj in negovati ljubezen, ki je bila motor celega smisla najine poti. Njemu je tukaj sigurno težje kot meni, saj je vseeno tujec v državi. Če mene kje čevelj žuli, si ga pri prijateljici sezujem in se boljše počutim. Krishna pa nima še toliko družbe, da bi se ob njej lahko sprostil, kot se je doma v Nepalu. Tako se oba učiva živeti skupaj in negovati drug drugega, tudi ob dnevih ko naju kaj žuli. Včasih je problem samo v komunikaciji in narobe prevedeni besedi ali stavku. Čeprav moram povedati, da se je slovenščine že kar lepo naučil. Ko se pogovarjamo, razume skoraj vse. Hecen je, ker veliko uporablja ženski spol, ravno zaradi tega ker ima doma tri dekleta (smeh) in potem reče: »Jaz sem lačna, Jaz bi šla tudi ven …,« tako, da se doma veliko presmejimo. Karuna ga obožuje in mala Asha tudi. In ko ste me ravno vprašali glede ovir, težko je našel službo in bil več kot dobro leto brez nje. Takrat sem delala dve službi, da smo lahko preživeli čez mesec. Edina prednost tega je bila, da mi ni bilo treba kuhati (smeh). Vedno je zadišalo, ko sem prišla domov. Po nepalskih jedeh pa tudi po pire krompirju in špinači. Da, moram povedati, da se je kljub kulturni razliki zelo dobro vključil v naš sistem, čeprav ga ne razume, ga poskuša sprejeti …
Pred nekaj meseci se je vaša družina povečala, dobili ste še eno deklico. Kako je potekala nosečnost, je bil Krishna prisoten pri porodu?
Letošnjega maja se nam je zgodilo veliko stvari. Prva je bila ta, da smo se končno preselili na svoje. Še z trebuhom sem prekladala pohištvo in kupovala kose opreme da smo se za silo vselili, še preden se dojenček odloči priti na svet. Druga pa ta, da sem 11. maja rodila. Imamo novega družinskega člana. Našo malo punčko, ki je ravno sedaj dopolnila sedem mesecev. Mislim, da so zgoraj uslišali Karunino željo, saj si je res želela dojenčka in to sestrico. Zgodil se je ta mali čudež, ki ji je ime Asha. Čeprav do konca nismo vedeli, kaj imamo, se je Karuni tako zdelo, da je punčka. Ko je prišla v porodnišnico na obisk, mi je rekla: »Vidiš mami, sem ti jaz rekla, da bo punčka, ti mi pa nisi verjela.«
Nosečnost sem zelo slabo prenašala, zelo sem bila šibka, veliko bruhala, proti koncu pa sem se še nalezla noric od Karune. Tako, da sem bila 10 dni zadnjega meseca v bolnici. Pa še selili smo se. Namesto da bi se redila, sem hujšala. Kar naporno je bilo in stresno. Ampak nič ne de, sedaj je to že za nami. Preživeli smo. Rodila sem v Ljubljani, en dan čez rok, s pomočjo carskega reza. Hvala bogu je bilo z deklico vse v redu. Imela je 3450g in 52 cm. Očka je bil prisoten dokler je bil lahko in, ko so mu dali malo štručko v naročje, se mu je na obrazu zasvetila solzica. Asha ga je ganila in mu zlezla pod kožo. Po moje še toliko bolj, ker ni bil zraven poroda Karune, sedaj pa je bil z menoj od začetka do konca …
Kako se je Krishna privadil na življenje v Sloveniji? Zelo pogreša svojo domovino?
Krishna se zelo dobro prilagaja temu sistemu in se navaja na hitri tempo, ki ga imamo. Zelo je vesel, da imamo svoj stanovanje in veliko mu pomeni je to, da ima končno službo. Zelo rad dela. On bi delal ves čas, če bi mu v službi dovolili. Je zelo priden delavec. Naučili so ga delati na CNC stroju. Jaz se po moje tako hitro v Nepalu ne bi vklopila v sistem, kot se je on tukaj. Edina stvar, ki jo pogreša, so njegovi pravi prijatelji in družina. V Sloveniji živi še nekaj Nepalcev, ki pa so vsi starejši, tako da globljih kontaktov ni vzpostavil. To mu manjka, sploh kadar ga jaz v določenem pogledu ne podprem ali pa se razhajava v mnenjih zaradi različnega vidika kulture.
Kako se sporazumevate? Katere jezike uporabljate doma? Kako z očetom govori Karuna?
Midva govoriva večinoma angleško, tudi slovensko. S Karuno pa je tako, da ona njemu razlaga po slovensko, on pa njej po nepalsko nazaj ali pa tudi po slovensko. Kdaj se še sama čudim, da se sploh lahko vse zmenita, ker ju še jaz ne razumem (smeh), hecna sta. Ker se midva pogovarjava angleško, razume Karuna veliko angleščine, govori pa zelo malo. Važno je, da se razumemo. Asho pa sedaj ogovarja po nepalsko, jaz pa po slovensko. Naslednje leto bo šel tudi na tečaj slovenščine, da se nauči osnov. Da ne bo več toliko uporabljal ženskega spola (smeh). Ker je res hecno, ko ga nekdo kaj vpraša in reče: šla, jedla, pila …, v službi je ravno zaradi tega veliko heca na njegov račun. Glede na to, da je sedaj tukaj šele dve leti, mu gre zelo dobro. Trudi se po najboljših močeh. Tudi ko gre v trgovino, na avtobus, v vrtec, se trudi, da pove po slovensko. Pravi pa, da mu je naš jezik zelo težak in ne-logičen.
Ali kdaj obiščete družino Krishne?
Svojo družino jo obiskal letos oktobra prvič, odkar je zapustil Nepal. Potreboval je še en dokument, ki ni smel biti starejši od treh mesecev, ki je ključen, da se sedaj januarja 2012 njegovo začasno bivanje spremeni v stalno bivanje pri nas. Prav vesela sva, da se to dokončno uredi.
Družina ga je bila zelo vesela. Pričakali so ga z vsemi darovi, cvetjem in z zvočno spremljavo iz avtomobila. Ni jih videl dve leti. Jaz sem s puncami ostala doma. Razlog je bil zgolj finančni, seveda pa je tudi Asha še majhna, tako da je bilo lažje, da je šel sam. Načrtujemo pa, da enkrat v prihodnosti odrinemo vsi na krajši obisk k naši družini.
Za konec naj povem, da volja in upanje vedno najdeta pot. Moč ti je dana na sami poti do cilja. Najin novi cilj je, da bova, upam da kmalu, začela samostojno turistično poslovati. Tako delo vidiva kot prednost in blagoslov, ki bo njegov most - povezava s tukajšnjim svetom in njegovo družino.
Vsem dekletom, mamicam, ženskam na Ringaraji bi se rada zahvalila, ker ste takrat verjele moji zgodbi in ste mi pomagale narediti preboj, ki je bil nujen, da je družina Thapa to, kar danes je … upanje nikoli ne umre …
Vsako leto se spomnim na vas in na veseli december, ki ste mi ga takrat pomagali pričarati praznično. Hvala Vam iz Srca. Veseli praznike in vse dobro še naprej, vam želi družina Thapa.
36
20
18
17
NOSEČNOST
пеперутка16
Kateri del nosečnosti vam je bil najbolj všeč oz. najlažji?
Ringaraja.net je največji specializirani spletni portal za mlade starše in nosečnice v Sloveniji. Staršem in bodočim staršem omogoča dostop do kakovostnih informacij o zanositvi, nosečnosti, razvoju, zdravju ter vzgoji otrok in partnerstvu.
