|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?

Dolgotrajna oskrba v praksi: zadeva vse generacije

Andreja Kočar Pečnik, 3.10.2025
Kako se dolgotrajna oskrba udejanja v resničnem življenju in kje sistem še vedno odpove?

image
Okrogla miza o dolgotrajni oskrbi. (Foto: Zavod Moja leta)
/11


O tem so govorili sogovorniki na okrogli mizi »Dolgotrajna oskrba v praksi – resnični obrazi in odprta vprašanja«, ki je 2. oktobra 2025 potekala v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje. Dogodek, ki ga je organiziral Zavod MojaLeta.si, je osvetlil konkretne izkušnje uporabnikov in izvajalcev dolgotrajne oskrbe ter izpostavil praktične težave pri uresničevanju pravic iz nove zakonodaje. V ospredje so stopila vprašanja dostopnosti, kakovosti, kadrovskih in sistemskih vrzeli – ter predvsem človekovega dostojanstva, ki mora ostati v središču vsake rešitve.

Uvodoma je spregovorila dr. Dijana Možina Zupanc, namestnica varuha človekovih pravic, ki je poudarila, da se: »… pravica do varnega in dostojnega življenja nikoli ne ‘postara’.« Namestnica je opozorila na razlike v dostopnosti med občinami, pomanjkanje kadrov, slabe delovne pogoje, neustrezne normative ter nujnost sistemskega pristopa in stabilnega financiranja: »Pot do tja pa ni mogoča brez okrepljenega sistema financiranja skrbi za sočloveka, izboljšanih kadrovskih kapacitet ter jasnih standardov in normativov.«

 

Dr. Dijana Možina Zupanc, namestnica varuha človekovih pravic. (Foto: Anže Krže)

 

Janja Rupar iz Skupnosti CSD Slovenije je predstavila, kako lahko na 16 vstopnih točkah po Sloveniji posamezniki dobijo informacije in pomoč pri uveljavljanju pravic. Kljub prizadevanjem pa delo pogosto otežuje nedelujoč informacijski sistem: »Zavedamo se, da bo zaradi ročne izdaje odločb prihajalo do zamud in povečanega tveganja za napake, saj bo potrebno vse podatke ročno pridobiti in vnašati v odločbo,« pojasnjuje.

 

dolgotrajna oskrba

Z leve proti desni: Alenka Kesar, Matjaž Florjanc-Lukan, dr. Mojca Frelih, Denis Sahernik, Janja Rupar, dr. Alenka Oven, Nada Kunstek, Petra Prelec Klemenčič. (Foto: Anže Krže)

 

Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je pojasnil, kako bo potekal prehod na nov sistem v domovih za starejše. Vsi sedanji stanovalci bodo morali dati soglasje, šele nato jim bo Center za socialno delo izdal odločbo, na podlagi katere se bodo odločali o prehodu v sistem dolgotrajne oskrbe. V prihodnjih dneh bodo v vseh domovih po Sloveniji lahko svojim oskrbovancem, pojasnili, koliko bodo morali za storitve plačevati po novem. Zakonsko pa je določen maksimalni znesek za standardno dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice, ki je 781 evrov.

 

dolgotrajna oskrba

Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, v ozadju dr. Mojca Frelih iz Ministrstva za solidarno prihodnost. (Foto: Anže Krže)

 

Na očitek o velikih razlikah v dostopnosti oskrbe med regijami je dr. Mojca Frelih iz Ministrstva za solidarno prihodnost odgovorila, da ministrstvo zagotavlja javno mrežo izvajalcev, da bi bila storitev univerzalno dostopna, ne glede na območje. »Pri pomoči na domu pa so razlike velike – zakonsko je določenih obveznih 50 %, vse ostalo pa je odvisno od volje posameznih občin,« je poudarila. Občine se pogosto izgovarjajo na pomanjkanje kadra in glede tega je Sahernik kot rešitev predlagal 20 % dvig plač za vse zaposlene v panogi dolgotrajne oskrbe in dvig kadrovskih normativov za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije. »Boljši normativi pomenijo manj obremenitev – na primer namesto treh vikendov bi delali dva v mesecu. To bi spodbudilo prihod novih kadrov.«

Na težave preobremenjenih domačih oskrbovalcev in izčrpanosti zaposlenih je opozorila dr. Alenka Oven iz Inštituta za dolgotrajno oskrbo. Poudarila je, da dolgotrajna oskrba ni izziv le starejših, ampak vseh generacij in da lahko slabo delujoč sistem močno zamaje tudi trg dela.

 

dolgotrajna oskrba

Dr. Alenka Oven iz Inštituta za dolgotrajno oskrbo je opozorila na težave preobremenjenih domačih oskrbovalcev in izčrpanosti zaposlenih. (Foto: Anže Krže)

 

Nada Kunstek iz Slovenskega društva Hospic je preko konkretnih zgodb njihovih uporabnikov predstavila, kako so posamezniki pogosto ostali brez podpore. Opozorila je, da mora sistem prepoznati kompleksnost življenjskih situacij in graditi na sodelovanju, vključno s paliativno oskrbo, ter poudarila pomen zagovornika. »Bolnik mora imeti možnost odločanja, tudi če njegova odločitev ni ‘pravilna’.« 

Matjaž Florjanc-Lukan, vodja Klicnega centra 114 je povedal, da je klicni center odgovoril že na preko 5.000 klicev v zvezi z vprašanji o dolgotrajni oskrbi in da nekateri klici trajajo tudi po 45 minut, saj klicatelji pogosto ne iščejo le informacij, ampak tudi pogovor in občutek, da niso sami.

Na spletnem portalu Mojaleta.si se prav tako dnevno srečujejo z vprašanji in dilemami bralcev, bodisi upravičencev do dolgotrajne oskrbe ali njihovih skrbnikov. Petra Prelec Klemenčič iz Zavoda Mojaleta.si je poudarila, da bodo še naprej zavezani spremljanju dogajanja:

»Preko raziskave bomo še naprej preverjali, kako sistem dolgotrajne oskrbe deluje v praksi, zbirali izkušnje uporabnikov in drugih deležnikov ter zgodbe tudi objavljali.«
Njihov cilj ostaja jasen – preverjati, ali uporabniki prejemajo storitve, za katere plačujejo, in ali je kakovost teh storitev ustrezna.

Dogodek je še enkrat pokazal, da je prihodnost dolgotrajne oskrbe odvisna od sodelovanja vseh – uporabnikov, svojcev, izvajalcev in politike. Zavod MojaLeta.si zato poziva vse deležnike, naj soustvarjajo sistem, ki bo človeka postavil v središče in spoštoval njegovo dostojanstvo.

Dogodek je bil sofinanciran iz sredstev Evropske unije v sklopu projekta Media Resilience.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

DOGODKI za OTROKE v OKTOBRU 2025
Pripravili smo seznam dogodkov, kamor se lahko s svojimi otroki odpravite v mesecu oktobru – od gledaliških predstav, fi...
15
Kožica na lulčku: kaj morajo vedeti starši...
Skoraj vsi dečki se rodijo z ozko kožico, ki je pritrjena na glavico penisa. Nekatere starše po nepotrebnem skrbi, da od...
6
Koga je težje vzgajati: fantka ali deklico?
Disciplina, spoštovanje, šola - kdo vam bo delal več težav: deklica ali deček? Čeprav so si otroci različni, so otroški ...
4
ADHD: Motnja pozornosti in nemirnosti
Motnja ADHD ni le hiperaktivnost. Skriva mnogo več. Nekateri otroci kažejo znake motnje že kot dojenčki. Nekatere matere...
4



Varne točke za žrtve nasilja
photo
Do sedaj smo v Sloveniji imeli varne točke oz. točke zavetja za otroke, sedaj pa se jim pridružujejo še prve točke pomoč...
Z AI ustvarili gole fotografije otrok
V Španiji so se razširile fotografije mladoletnih deklet, ki jim je nekdo s pomočjo umetne inteligence odstranil oblačil...




Kako ste rodile?
endrina



po naravni poti, brez šivov (32%)

po naravni poti, s šivi (49%)

s carskim rezom (15%)

po naravni poti,vakumsko (5%)


Število vseh glasov: 462

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!