Obstaja nekaj sestavin in priboljškov, ki jih otroku pričnemo dajati kasneje, in sicer šele po dopolnjenem 1. letu starosti. Obstaja sicer tudi ogromno urbanih legend okoli tovrstnih sestavin in jedi, zato si jih bomo bolj podrobno pogledali.
Juha iz cvetače, pora in korenja, česna in ingverja.
Med
Obstaja možnost okužbe s sporami Clostridium botulinum, ki jih dojenčkovo črevesje, ki ni še dovolj razvito, ne bi zmoglo prenesti, če povemo poenostavljeno.
- Kolikšno je tveganje za pojav spor v medu?
Različni viri navajajo, da zelo majhen in da je to pravzaprav do določene mere urbana legenda, saj naj bi bil med zelo zdrav tudi za dojenčke in kvaliteten vir sladkorja.
Obstajajo tudi raziskave (slovenski čebelarji in recimo Medex), ki redno jemljejo vzorce medu in v obdobju desetletja in več niso našli nobene spore botulizma.
Presodite sami. Med je namreč zelo zdrav in krepi imunski sistem otročka, ne smete pa ga segrevati nad 60 °C.
Jajčni beljak
Obstaja namreč dokaj pogosta preobčutljivost na beljak (z rumenjakom teh težav načeloma ni), zato se ga uvede šele po 1. letu starosti. Hrano se da zelo lepo pripraviti tudi samo z rumenjakom, od različnih mini prvih omlet, bananinih palačink brez jajc, zdrobovega in riževega narastka, ipd.
Sol
Solimo v majhnih količinah šele po 1. letu starosti in pravzaprav lahko velikokrat nadomestimo sol s pravimi začimbami. Sicer je pomembna zaradi joda, vendar jo dovolj dnevno dobimo že s kosom kruha.
Sladkor
Dovolj ga prejmemo s sadjem, kašicami, domačo marmelado, medom … Predvsem pa ni potrebe bo sladkih sokovih, ki niti ne odžejajo tako kot voda in otroka le po nepotrebnem nasitijo s praznimi kalorijami, potem pa se velikokrat pojavi problem, ko ne želijo jesti ostalih obrokov. Da o kariesu niti ne govorimo.
Svinjina
Uvede se jo v prehrano šele po 1. letu zaradi potencialne alergenosti.
Oreščki
Če v družini ni alergij na oreščke (orehi, lešniki, indijski oreščki, makadamija, arašidi, mandlji, pistacije … ), potem načeloma ni bojazni, da se bodo pojavile pri otroku oz. ni rečeno, da se ne bodo pojavile tudi v kasnejših obdobjih življenja. Večjo nevarnost predstavlja pri oreščkih možnost zadušitve z manjšimi delci, ki pomotoma zaidejo v sapnik.
Kivi, jagode ...
S kivijem načeloma ni težav in če uvajate ravno, ko je zanj sezona (pozimi), ga domačega le ponudite otroku, skupaj z banano.
Jagode so pa po krivem obdolžene, saj so “podobne” breskvam, ki pa jih v sezoni poletja in ko so na razpolago, lahko zelo hitro uvedemo.
Kakav in čokolada
Kakav deluje rahlo poživljujoče, mlečna čokolada pa vsebuje kakav, sojin lecitin, posneto mleko v prahu. Če jo že ponudite kasneje, raje izberite kvalitetno temno iz pravega kakava in ne preveč pogostokrat mlečno.
Predelana hrana in prigrizki
Močno odsvetovana do 1. leta! Vsebuje veliko preveč soli, aditivov in konzervansov ter sladkorja, da bi bila primerna za hrano otroka, kaj šele dojenčka. Čeprav marsikdo zamahne z roko, ah, kaj pa bo. Seveda, nič drastičnega se ne more zgoditi, vendar otroka tako navajamo na preveč začinjeno in soljeno hrano ter verjemite, pojavi se problem, ko je potrebno vedno več soliti in ojačevati okuse, saj se brbončice navadijo na določen okus in ko prenehamo z dodajanjem, se hrana zdi pusta, prazna in brez pravega okusa.
Kompliciranje?
Da, do ene mere. Trdno sem namreč prepričana, da se zdrav način prehranjevanja in vzgoja v zavesti za zdravo prehrano pričneta v zgodnjem otroštvu in da smo mi starši tisti, ki pišemo otrokom takšno ali drugačno zgodbo. Mi smo zgled in kaj je boljša popotnica za otroka, kot pa vzgoja v zdrav režim prehranjevanja.
Ravno zato se trudim pisati takšne recepte, ki zajemajo zdrave sestavine, kjer lahko mi sami kontroliramo, kaj smo skuhali in ponudili otroku; iščem alternativne poti, ki so ravno tako dobre, če ne celo boljše pri pripravi hrane.
Nezdrava in res odsvetovana prehrana tudi po dopolnjenem 1. letu starosti
- hrenovke (če že, izberite raje ekološke)
- paštete (naj vas napisi Junior, za otroke, brez aditivov, konzervansov, ipd. ne zavedejo, temveč VEDNO preberite deklaracijo/sestavine; ravno tako so pa preveč predelana hrana, da bi bila primerna za najmlajše, pogosto tudi preslana)
- jušne kocke in dodatki: obstaja kopica domačih alternativ (recimo za domačo začinko), še kar nekaj časa pa se dobijo eko/bio kocke, ki ne vsebujejo ojačevalcev okusa in arom
- gazirane pijače: za otroke popolnoma neprimerno
- prigrizki: smoki, čips, slane palčke, slane ribice (ojačevalci okusa, premastna in ocvrta hrana); raje ponudimo oreščke, ko je otrok dovolj star, sveže sadje in zelenjava, narezana na palčke
- predelane mesnine: klobase, salame, slanina (preveč slano, razen če imate možnost pridobiti domače, kjer je kontrolirana vzreja in postopek predelave mesa)
- školjke in morski sadeži: možnost alergij ter pogosto vprašanje glede tega, ali so res sveže in ali so bile pravilno hranjene, da se hladna veriga med transportom in skladiščenjem ni pretrgala
- surova hrana: surova jajca, tatarski biftek, karpačo, surovo meso v vseh oblikah, surove ribe (suši, sašimi)
Hiter recept za anti-prehladno juho z ječmenčkom
SESTAVINE:
- INGVER, svež, 1 košček v velikosti oreha
- ČESEN, 1 velik strok
- CVETAČA, 1/2 manjše glave
- KORENČEK, 1 večji
- POR, beli del, 1 manjši kos
- JEČMEN, oluščen, 3 zvrhane jušne žlice
- RDEČA LEČA, 1 zvrhana jušna žlica
- GRAH, zamrznjen, 2 jušni žlici
- ŠETRAJ, 1 velik ščep
- ZELENA, sušena, ščep
- KURKUMA, ščep
- KOKOSOVA MAŠČOBA, 1 čajna žlička
- KONOPLJINO OLJE, 1 jušna žlička
POSTOPEK:
Na stopljeni kokosovi maščobi popražimo nariban ingver in nariban česen. Mešamo in pazimo, da se ne prismodi. Po slabi minuti praženja, dodamo malo vode, da zavrči in preostale začimbe.
Nekajkrat premešamo, nato pa dodamo na kose (ali koščke) narezano zelenjavo, ječmen in lečo; zalijemo s 300 ml vode, pokrijemo in na majhnem ognju kuhamo, dokler se ječmen ne zmehča.
Zadnjih 7 minut kuhanja primešamo grah.
Tik preden postrežemo, posamezni porciji primešamo žličko olja.
Srečno pri izbiri in pripravi!
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar: